Deli s prijatelji
Krompir
Krompir

Pri pridelovanju zgodnjega krompirja uporabljamo prozorno PE folijo, s katero takoj po saditvi pokrijemo zemljo. Folija naj bo čim širša, debela pa ne več kot 0,05 mm, ima naj luknje, položimo pa jo brez ogrodja neposredno na zemljo. Ne sme biti preveč napeta, sicer se pod njo ne morejo razvijati poganjki. Ko je krompir visok 30 cm, folijo odstranimo, vendar je priporočljivo, da prej rastline utrdimo, tako da v folijo naredimo večje luknje. Da se pod folijo ne bo bujno razvijal tudi plevel, zemljo pred pokrivanjem škropimo. Pri neposrednem pokrivanju s prozorno folijo dobimo dva do tri tedne zgodnejši pridelek, ki je nekoliko večji kot na nepokritih tleh. Če hočemo dalj časa pokrivati, lahko postavimo tunel, vendar pa pride takšno pridelovanje v poštev samo na manjših površinah. Za neposredno pokrivanje je uporabna stara, že nekoliko raztrgana folija.

Plastična folija pri pridelovanju krompirja
Plastična folija pri pridelovanju krompirja

Bolj pomembno kot pokrivanje tal s prozorno folijo je pokrivanje tal s črno PE folijo. Prednosti pridelovanja na črni foliji je več, najpomembnejša pa je, da krompirja ni treba okopavati, pač pa ga samo posadimo in poberemo. Ker so pod folijo ugodnejše razmere za rast, je pridelek vedno večji; če imamo posajenih samo nekoliko vrst krompirja za sprotno porabo, lahko krompir, ki se je pod folijo razvil, poberemo tako, da le to odgrnemo, ne da bi rastline izpulili. Folijo potem spet pogrnemo in krompir raste naprej. Če imamo dobro pognojeno zemljo, so pri takem spodbujanju pridelki še enkrat večji, ker nastavljajo rastline več gomoljev.

V luknje v foliji sadimo samo nakaljen krompir, ki mora biti cel, ne rezan. Če je krompir rezan, potem se posebno v vlažnem vremenu pojavi na rezi gniloba. Preden polagamo črno folijo, zemljo pognojimo, ter uničimo škodljivce, ki posebno radi prebivajo pod folijo. Krompir sadimo na razdaljo 60 cm med vrstami in 30 cm v vrsti. Ker je črna folija široka 1,2 m, sadimo v dve vrsti. Lukenj ne delamo preveč na robu folije, pač pa vsaj 20 do 30 cm od njega. Rob folije dobro zakopljemo v zemljo, luknje pa naredimo čim manjše, običajno samo zarežemo v folijo v obliki črke X in gomolj potem samo pritisnemo v zemljo. Gomolja ne pritisnemo preveč globoko v zemljo, ker se sicer razvijejo novi gomolji globlje v tleh. Pri pravilni saditvi se večina gomoljev razvije na zemlji in pod črno folijo. Pri nekaterih sortah krompirja se razvijejo zelo dolgi stoloni, pri drugih ne. Ko krompir pobiramo, odgrnemo folijo in poberemo gomolje po tleh. Folija mora biti črna in do konca pridelovanja nepoškodovana, sicer so gomolji zeleni, torej neprimerni za prehrano.

V preteklosti smo preskušali pridelovanje krompirja pod črno PE folijo; pridelki so bili večji kot na nepokriti zemlji. V prejšnjem letu sem preskusil pridelovanje krompirja na zemlji pokriti s PE, PVC folijo in na nepokriti zemlji. Pri izkopu v začetku julija je bilo v poprečju šestih sort pod PE folijo za 21% več in pod PVC folijo za 34% več pridelka kot na nepokriti zemlji. Pri izkopu avgusta pa je bilo pod PE folijo in pod PVC folijo za 55% več pridelka kot na nepokriti zemlji. Na nepokriti zemlji sorti jana in saskia nista več priraščali, na pokriti zemlji pa so vse sorte razvile debelejše in večje število gomoljev do izkopa v avgustu. Julija so se pri sorti jearla razvili okrog 5 dag težki gomolji tako na pokriti kot na nepokriti zemlji. Pri sorti jana so se na pokriti zemlji razvili številnejši drobnejši gomolji (3 do 3,5 dag) kot na nepokriti zemlji (4 dag). Posamezni gomolji so bili pri sortah vesna in jearla pod PVC folijo težki tudi do 8 dag.

Posamezne sorte dajejo v začetku julija pod PVC folijo znatno več pridelka kot pod PE folijo. Povečanje zgodnjega pridelka pod PVC folijo je pogojeno z boljšim toplotnim učinkom, skupni pridelek avgusta pa je pod obema vrstama folije enak, zato sadimo krompir navadno pod PE folijo, posebno če upoštevamo, da je le ta cenejša in tudi kakovostnejša, saj vzdrži večletno uporabo, česar za domačo PVC folijo ni moč trditi.

Na nepokriti zemlji so se avgusta razvili najdebelejši gomolji pri sortah vesna in jearla (do 6 dag), drobnejši pa pri sorti saskia. Pod PE folijo so bili avgusta gomolji najdebelejši pri sorti jaerla in vesna, 9 dag, nekateri posamični tudi do 15 dag. Drobnejši gomolji so bili pri sortah bintje in saskia (4 dag). Pod PVC folijo pa sta ravno tako imeli najdebelejše gomolje sorti vesna in jearla (8 dag), najdrobnejše pa saskia (4 dag).

Če krompir pod folijo prepozno izkopavamo, nam lahko miši naredijo veliko škode. Če se popolnoma posuši cima in potem nastopijo padavine, se bolezni, predvsem plesen, pojavijo na tistih gomoljih, ki niso pokriti s folijo.

Pogoj za uspešno pridelovanje krompirja z uporabo črne folije je predvsem pravilna priprava zemlje, redno škropljenje proti boleznim, predvsem pa pravočasen izkop. Krompir, ki smo ga pridelali na črni foliji, skladiščimo v toplih kleteh samo krajši čas, v zelo hladnih kleteh pa tudi vso zimo.

Pridelki v kg/m2:  Izkop 4. julija (A) Izkop 20. avgusta (B)
Sorta Na nepokriti  zemlji Pod PE folijo Pod PVC folijo
A B A B A B
Jana 3,3 3,3 3,9 4,9 3,1 4,1
Vesna 1,7 2,8 2,7 4,5 3,1 4,6
Bintje 1,7 2,4 2,1 3,2 3,1 4,2
Saskia 1,9 1,9 2 2,8 3,3 3,6
Jearla 2 2,5 2,4 4,3 2,3 3,2
Poprečje 2,1 2,5 2,5 3,8 2,8 3,8

Sorodne povezave:

Sorodna iskanja:

  • Pridelava krompirja
  • Pridelava krompirja pod črno folijo
  • Plastična folija za pridelavo krompirja
  • Semenski krompir

Najnovejši mali oglasi:

Objavi oglas
Deli s prijatelji
Prejšnji članekKriptomerija mikavna, vendar občutljiva eksota na goriškem
Naslednji članekPogorelček – ali ga res poznamo
Sem delček nečesa, sem delček nekoga, sem delček ustvarjalnosti in sem delček požrtvovalnosti. Sem spletni "zasenjak", ki se posveča spletni prodaji različnih izdelkov, iskanju poslovnih "niš", učenju različnih script, SEO optimizaciji in spletnemu trgovanju na splošno. Sem blogerski odvisnež in kar je najbolj pomembno, sem ustanovitelj KupimProdam.si oglasnika. Tematika, ki sem jo izbral, je namenjena širši populaciji ljudi, saj pišem o meni najbolj priljubljenem rastlinskem in živalskem svetu. Članki večinoma nastajajo spontano, občasno pa se najde kakšna ideja tudi na spletu, ali po kakšni dobri razpravi s prijatelji.