Deli s prijatelji
Plodnica čebela in cvet

Doslej smo govorili o posameznih cvetnih delih in spoznali njihov bistveni pomen. Med vsemi pa je plodnica tisti del, za katerega rastlina najbolj skrbi. Saj leži v plodnici temelj nesmrtnemu življenju rastline. V njej se razvija tista skrivnostna sila, ki iz nje požene novo bitje, nova ustvarjajoča moč, ki leži v semenu.

Da si rastlina zagotovi in zarodi seme, žrtvuje vso svojo hrano, vse svoje sile; nekatere rastline žrtvujejo celo same sebe. S svojo srčno krvjo napojijo skrivnostno kal v semenu, v njem nagrmadi velike zaklade hrane. Rastlina sama pa se izčrpa in odmre.

Ta kal novega življenja je poglavitni smoter vsakega cveta

Živali in rastline najnižje stopnje v razvoju, to so glivice in bakterije, se razmnožujejo z delitvijo. Razvito bitje se ob ugodnem trenutku razdeli na dva dela, ki se potem samostojno razvijata in rasteta. Ob ugodnem trenutku se zopet razdelita na dva dela in to se ponavlja v nedogled. Pri teh organizmih je razmnoževanje zelo enostavno in lahko, ni pa več tako enostavno pri bitjih, ki stoje na višji stopnji razvoja. Bitje porabi za dosego istega cilja neprimerno več snovi in moči, pa tudi več časa.

Plodnica glede na lego v cvetu
Plodnica glede na lego v cvetu: I nadrasla (malinjak), II polpodrasla oz. obrasla (češnja), III podrasla (japonska kutina)

Tako pridemo do razvojne stopnje, na kateri se novo življenje razvija iz dveh različnih celic, ki sta se razvili vsaka na drugem organizmu. Obe celici sta v bistvu različni: Ena sprejema oploditev in se razvija – imenujemo jo lahko ženska celica, druga celica pa oplojuje in se združuje s prvo – rečemo ji lahko moška celica. Potomstvo nastane pri takih organizmih šele tedaj, ko se združita obe zgoraj imenovani celici.

Plodnica in jajčne celice

V cvetu se razvijata obe celici v precejšnjih množinah. V plodnici se razvijejo ženske celice, ki jim pravimo tudi jajčne celice. Razločno jih vidimo le skozi močno povečevalno lečo. Lažje najdemo v cvetu oplojujoče moške celice, ki nastopajo včasih v ogromnih množinah in se razvijajo v prašnicah. Te moške celice so pelodna zrnca ali cvetni prah.

Oplojujoči pelod mora priti v dotik z jajčno celico v plodnici. Ker sta celici ločeni, včasih daleč vsaksebi, morajo posredniki posredovati zbližanje. Za to dobro služi veter, pa tudi voda, v prvi vrsti pa različne žuželke, ki so si izbrale pelod kot hrano.

Da se v plodnici razvijejo semenski popki, mora z njo priti v stik svež in nepokvarjen pelod. Ker sam ne more v plodnico, posreduje pestična brazda, ki je tako ustvarjena, da z lahkoto sprejema pelodna zrnca. Njena površina je hrapava in pokrita z dlačicami. Kadar je zrela, izloča lepljiv sok, ki veže pelodna zrnca in spodbuja njihovo kaljivost. Zrnce požene tanko cevko skozi pestični vrat do jajčne celice v plodnici. Z njo se združi in odda svojo vsebino – oploditev je izvršena!

Samolastna oploditev ni zaželena.

Nehote se sprašujemo, zakaj je narava ločila obe ustvarjajoči celici, če ju nato zopet združuje in včasih združi le z velikimi napori.

Narava nam na to sama odgovarja. S skrbnimi poskusi so učenjaki dognali, da se v plodnici mnogih rastlin razvije le malo ali celo nič semena, če brazdo pestiča oplodimo s pelodom istega cveta. Tako seme sicer razvija nove rastline, toda te so šibke in dostikrat zamrejo.

Narava je namenoma ločila čas zorenja prašnikov in pestičnih brazd na istem cvetu. S tem rastlino zavaruje pred samolastno oploditvijo v preozkem sorodstvu. Z različno časovno zoritvijo spolnih celic uvaja narava medsebojno oprašitev, tj. brazda enega cveta naj se opraši s pelodom drugega cveta. Ta pelod se lahko razvija na isti rastlini, ali pa na rastlini iste vrste, toda daleč proč.

Nadvse skrivnostno pa je dejstvo, da pelod nesorodnih rastlin ne oprašuje brazd drugih vrst. Sicer pridejo pelodna zrnca na tuje brazde, vendar ne poženejo cevke in ne oplodijo plodnice.

Poglejmo, kako narava sama praktično rešuje to vprašanje. Najprej je tu bogata družina jegličev, h kateri spada naša trobentica (Primula acaulis).

Trobentica je zgodnja rastlina nizke rasti, vendar požene zajeten šop cvetov. Cvetovi se zdijo enaki, vendar imajo zanimivo razliko. Pri enih cvetovih stojijo prašniki ob vhodu v cevko, pestične brazde pa so sredi cevke.

Pri drugih cvetovih mole brazde ob vhodu v cevko in leže prašniki sredi cevke. Cvetovi na eni rastlini spadajo vsi v eno vrsto. Ko torej čebela porine rilček globoko v cevko do medičine, z »obrazom« zadene prašnike in odnese pelod na dlačicah. Tako na isti rastlini ne more oploditi brazd, ki leže sredi cevke.

Šele na rastlini z drugim cvetnim ustrojem se izvršuje oploditev. Odslej naprej čebela lahko nemoteno oplojuje vse cvetove trobentic, ker nosi pelod na obeh mestih: na sredini rilčka in na njegovem zgornjem koncu.

Pri sorodnicah naših pelargonij, to je pri krvomočnicah (Geraniaceae) se najprej razvijejo prašniki. Prašnica dozori, se odpre in pelod se troši. Ko so prašnice prazne, uvenejo in odpadejo. Šele sedaj dozorijo pestične brazde.

Zato morajo žuželke posredovati in prinesti pelod iz mlajšega cveta, ki se je ravnokar odprl. Tu pa največ pomagajo čebele, ki nabirajo medičino, ki jo izločajo tudi prejšnji cvetovi, ki so sedaj brez prašnikov.

Do zanimivih ugotovitev se je dokopal znameniti pomolog profesor KIRCHER, ko je raziskoval opraševanje hruškovega cveta. Cvet je odprt nekako 7 – 8 dni in je v tem času sposoben oprašitve.

Prve 4 dni so razvite samo pestične brazde, ki štrlijo visoko nad prašnike. Tak cvet mora oprašiti le čebela, ki s seboj prinaša pelod od starejšega hruškovega cveta, šele peti dan se začenjajo razvijati prašnice, vendar stoje tako, da je samolastna oprašitev skoraj nemogoča.

Pa vendar: v slučaju, da se cvet po normalnih poteh res ni oprašil, se brazde usločijo navzven, dokler se ne dotaknejo prašnic. Sedaj je možna samolastna oprašitev, ki je vsekakor boljša rešitev, kot je neplodnost cveta. Zato tudi razumemo, zakaj nekateri sadjarji trdijo, da čebele niso potrebne za opraševanje sadnega drevja.

Najnovejši mali oglasi:

Objavi oglas
Deli s prijatelji
Prejšnji članekLišaji – biološki indikatorji zraka
Naslednji članekGuava ananas – zapostavljena sadna rastlina
Sem delček nečesa, sem delček nekoga, sem delček ustvarjalnosti in sem delček požrtvovalnosti. Sem spletni "zasenjak", ki se posveča spletni prodaji različnih izdelkov, iskanju poslovnih "niš", učenju različnih script, SEO optimizaciji in spletnemu trgovanju na splošno. Sem blogerski odvisnež in kar je najbolj pomembno, sem ustanovitelj KupimProdam.si oglasnika. Tematika, ki sem jo izbral, je namenjena širši populaciji ljudi, saj pišem o meni najbolj priljubljenem rastlinskem in živalskem svetu. Članki večinoma nastajajo spontano, občasno pa se najde kakšna ideja tudi na spletu, ali po kakšni dobri razpravi s prijatelji.