Deli s prijatelji
Zastirka
Zastirka

Podor ali zeleno gnojenje je pridelovanje hitro rastočih zelenih rastlin v sadovnjaku z namenom, da jih v določeni stopnji razvoja zaorjemo in tako zemljo obogatimo z organsko snovjo.

Dobre strani podora

S podorom se izognemo slabim stranem obdelave, kot so erozija, izpiranje hranilnih snovi, nihanje temperature v tleh itd. Z njim lahko povsem nadomestimo hlevski gnoj, če tega nimamo dovolj ali če so prevozni stroški za gnoj preveliki. Močne, globoko segajoče korenine rastlin za podor dobro prerahljajo in prezračijo tudi globlje plasti zemlje.

Slabe strani podora

Podor lahko naredi tudi mnogo škode, če ga sejemo ob nepravem času, tako da jemlje sadnemu drevju vodo in hranilne snovi. Podoru moramo posebej gnojiti in ga sejati le v medvrstni prostor, medtem ko zemljo v vrsti pod drevjem obdelujemo ali tretiramo s herbicidi.

Kdaj sejemo in podoravamo podorine

Sadno drevje potrebuje največ vlage med intenzivno rastjo, to je od maja do avgusta. V sušnih (aridnih) predelih v tem času zaradi ohranitve vlage zemljo v sadovnjakih obdelujemo. Podorine posejemo šele avgusta in jih podorjemo pred zimo ali spomladi. V vlažnih (humidnih) območjih, kjer je dovolj vlage, lahko sejemo podorine tudi dvakrat na leto, spomladi in jeseni, ter jih tudi dvakrat podoravamo.

Kdaj podorine podorjemo, je odvisno od naših potreb. Če želimo, da podorine zrahljajo zemljo in izboljšajo strukturo, jih pustimo, da dozorijo in olesenijo, ter jih šele take podorjemo. Če pa želimo, da bi učinkovale hitro in se hitro razkrojile, jih podorjemo med cvetenjem.

Zastiranje ali mulč

Pod zastiranjem ali mulčenjem razumemo pokrivanje zemlje v sadovnjakih z različnimi materiali. Pokrivamo lahko celotno površino sadovnjaka, vendar v praksi običajno pokrijemo le pasove pod drevjem v obsegu drevesnih krošenj ali, če so drevesa sajena posamič ali na večje razdalje, le drevesne kolobarje v obsegu drevesne krošnje. Sadovnjake lahko zastiramo z materialom, ki ga pridelamo v sadovnjaku (seno), ali z materialom, ki ga pripeljemo od drugod (slama, žaganje, praprot, plevel, lesna volna, listje, gnoj, kompost, črna polivinilna folija itd.). Zastirka naj ne bo tanjša od 10 do 15 cm, odvisno od materiala, s katerim zastiramo. Izmed naštetih materialov se je izkazalo seno kot najboljša zastirka, saj vsebuje dosti dušičnih snovi, kalija, fosfora in tudi drugih elementov. Tudi žaganje je uporabno, saj dobro zadržuje vlago v zemlji, vendar mora biti toliko staro, da so se škodljive snovi, kot so tanin in smole, že izprale. Učinek vsake zastirke je boljši, če površino pred zastiranjem dobro pognojimo z dušičnimi gnojili. Jeseni, ko zemljo obdelamo, zastirko podkopljemo in površino dobro pognojimo s fosfornimi in kalijevimi gnojili.

Dobre strani zastirke

Zastirka ugodno vpliva na rast in rodnost sadnega drevja. Pri poletnih nalivih preprečuje erozijo in vpija vlago, a jo tudi zadrži in ji preprečuje izhlapevanje v sušnem obdobju. Tako je zemlja pod zastirko vse leto primerno vlažna, hkrati je rahla in se ob nalivih ne zaskorji. Zastirka varuje korenine pred poškodbami, ki jih povzroča obdelava, pred mrazom in pred temperaturnimi razlikami, ki so pod zastirko manj občutne. Podnevi so tla hladnejša, ponoči in pozimi pa toplejša, kot bi bila brez zastirke. Zastirka preprečuje tudi rast plevelov in s tem njihovo konkurenco pri porabi vode in hranilnih snovi.

Slabe strani zastirke

Osnovna napaka zastirke je, da najdejo v njej prijetno domovanje miši, voluharji in drugi škodljivci, ki lahko povzroče posebno v mladih nasadih nepopravljivo škodo. Zato jim moramo posebno v teh nasadih posvetiti posebno pozornost in jih na vse mogoče načine uničevati (pasti, izpušni plini, zastrupljene vabe, tablete, sajenje v mrežo itd.).

Pri zastiranju debla moramo paziti, da ostane spodnji del debla prost, ne zastrt, sicer lahko začne zaradi zadrževanja vlage deblo gniti ali plesneti.

Zastiranje mladih nasadov s črno polietilensko folijo

Poleg navedenih materialov za zastiranje nasadov naj omenimo še črno polietilensko folijo. V poštev pride predvsem v mladih nasadih oziroma pri mladem sadnem drevju v prvih 3 do 4 letih rasti. S črno folijo debeline 1 mm in širine 1,20 do 1,40 m prekrijemo pas pod drevjem ali drevesni kolobar takoj po sajenju. Rob folije dobro zadelajmo v zemljo, da ga veter ne dvigne in folije ne odnese. Drevo ob sajenju dobro založno pognojimo s fosfornimi, kalijevimi in težko topnimi dušičnimi gnojili. Tako je drevo preskrbljeno in zavarovano za 3 do 4 leta, odvisno od kakovosti folije.

Prednosti folije

Folija vzdržuje v zemlji ugodno vlažnost, preprečuje izpiranje hranilnih snovi, ustvarja ugodne razmere za razvoj mikroorganizmov, vzdržuje enakomerno temperaturo tal, preprečuje rast plevelov. Če ravnamo s folijo previdno, vzdrži tudi 3 do 4 leta. V tem času nimamo z zemljo in pleveli okoli drevesa nobenega dela. Folija je primerna za vrtičkarje, ki nimajo dosti časa za pletje, okopavanje in košnjo okoli dreves.

Slabe strani folije

Slaba stran folije je enaka kot pri zastirki. Ustvarja zelo ugodne življenjske razmere voluharjem in mišim, ki lahko povzroče občutno škodo. Priporočilo tistim, ki nameravajo saditi sadno drevje pod zastirko ali folijo, je, naj ovijejo korenine pred sajenjem z gosto železno, pocinkano ali aluminijasto mrežo, ki prepreči dostop voluharju do korenin. Mreža mora gledati ob deblu iz zemlje in šele nad zemljo jo moramo rahlo oviti oziroma stisniti okoli debla.

Pridelovanje vmesnih sadežev in posevkov

Pridelovanje vmesnih sadežev, med katere štejemo različne vrtnine in poljščine, pride v poštev le med vrstami pri mladem sadnem drevju do rodnosti, to je prva 3 do 4 leta po sajenju. V tem času je koreninski razplet sadnega drevja še sorazmerno majhen, tako da ne zavzema celotnega prostora, in mu vmesni posevek, ki raste med vrstami, ne odvzema vode in hrane. Vendar tudi v tem času ne smemo saditi vmesnih posevkov tik ob drevesu.

Dobre strani vmesnih posevkov

Z vmesnim posevkom lahko dobro izkoristimo neizkoriščen prostor med vrstami mladega sadnega drevja tako, da v celoti ali delno krijemo stroške nasada do rodnosti. Z ustrezno izbiro vmesnega posevka, ki ga dobro obdelujemo in gnojimo, zboljšamo strukturo in rodnost medvrstnega prostora.

Slabe strani vmesnih posevkov

Če niso pravilno izbrani in pravočasno odstranjeni iz sadovnjaka, lahko povzroče precejšnje nevšečnosti. Če jih gojimo v že odraslih sadovnjakih, jemljejo hrano in vodo sadnemu drevju. Poleg tega ovirajo redno škropljenje sadnega drevja proti boleznim in škodljivcem. Z nepravilno izbiro vmesnega posevka lahko privabimo v sadovnjak različne škodljivce (voluhar, uši) in bolezni (virusi, plesen).

Za vrtičkarje je najbolj primerno, seveda če jim prostor dopušča, da imajo zelenjavni vrt ločen od sadovnjaka. Tako se izognejo senci, ki jo povzroča sadno drevje, hkrati pa lahko nemoteno škropijo tudi s strupenimi pripravki.

Izbira vmesnih posevkov

Če smo se že odločili za vmesni posevek, izbiramo med tistimi rastlinami, ki sadnemu drevju čim manj škodijo. Zato izbiramo rastline nizke in srednje visoke rasti, ki ne potrebujejo preveč vode in hranilnih snovi, dobro prenašajo za sadno drevje potrebne agrotehnične ukrepe, kot na primer škropljenje, ne pospešujejo razvoja bolezni in škodljivcev, ki so nevarni sadnemu drevju, in dobro prenašajo senco, ki je v sadovnjaku zaradi rasti dreves vsako leto večja. Med dobre vmesne posevke sodijo metuljnice (grah, nizki fižol, soja), zelenjavnice (zgodnji koren, solata, zelje, pesa, paradižnik, ki pa za nasade breskev ni priporočljiv, buče, kumare ter česen, čebula in por). Skratka rastline, ki potrebujejo največ vlage zgodaj spomladi ali šele v drugi polovici leta. Zelo dober in pogost vmesni posevek so različne korenčnice (ki privabljajo voluharja in miši) in gomoljnice, kot so pesa, pozni krompir, oljnice itd. Neprimerni vmesni posevki so žito, koruza in razne trave, ki potrebujejo največ vlage ravno v času, ko je le-ta nujno potrebna sadnemu drevju.

Najnovejši mali oglasi