Deli s prijatelji
Pogojno užitne gobe
Pogojno užitne gobe

Med pogojno užitne gobe sodijo tiste vrste gob, ki so surove strupene za ljudi in živali, če pa jih dobro prekuhamo in vodo zavržemo, so užitne.

Med strupenimi in pogojno užitnimi gobami pravzaprav ni ostre meje. Nekatere vrste gob, dokler so surove, vsebujejo snovi, ki povzročijo pri človeku in pri živalih zastrupitve, ki se končajo s smrtjo. Nevarne so zlasti za otroke, ker je zanje smrtna količina strupov manjša kot za odrasle. Tudi med »pogojno užitnimi« in »užitnimi« vrstami gob ni ostre meje, saj so nekatere priznano užitne in okusne le »delno užitne« in povzročajo težave nekaterim ljudem.

Svinjski goban (Boletus luridus)
Svinjski goban (Boletus luridus) je eden od pogojno užitnih gobanov z rdečo trosovnico

Pogojno užitne gobe prekuhane lahko jemo

Primer strupene in pogojno užitne gobe je pomladanski hrček (Gyromitra esculenta). Ta vsebuje strupeno hlapljivo snov giromitrin, ki izhlapi, če gobe sušimo na zraku in jih pražimo. Med kuhanjem preide iz gob v juho ali omako, ohrani pa se v gobah pri sušenju v vakuumu. Največkrat se zastrupijo nepoučeni ljudje, ki hrčke zamenjajo za mavrahe. Zastrupitve se v 15 do 35 % primerih končajo s smrtjo. Največ žrtev je med otroki. Težave se ne pojavljajo enako močno pri vseh, ki so bili deležni istega obroka. Znaki zastrupitve se pojavijo od 5 do 48 ur potem, ko smo gobe zaužili. Zastrupitev se javlja z bolečinami v trebuhu, bruhanjem in driskami, v hujših primerih se pozneje pridružijo še posledice zaradi okvare jeter. Pomladanski hrčki ne povzročajo težav, če vrejo v vodi 20 minut, če nato vodo odlijemo in gobe dobro speremo pod tekočo vodo.

Podobne težave nastajajo po uživanju slabo prekuhanih ali premalo spranih naslednjih gobjih vrst: orjaškega hrčka (Maublancomyces gigas), venčaste čaše (Sarcosphaera eximia), prave štorovke ali mraznice (Armillariella mellea), brezobročne štorovke (Armillariella tabescens).

Rdečkasta mušnica (Amanita rubescens)
Rdečkasta mušnica (Amanita rubescens) je pogojno užitna goba; vsebuje hemolitične snovi, ki med kuhanjem izgubijo učinkovitost

Surove vsebujejo škodljive snovi

Pogojno užitne gobe pa so tudi tiste gobje vrste, ki surove povzročajo prebavne motnje, dobro prekuhane pa so užitne.

Običajno težave niso hude in prenehajo, ko se gobe pospešeno izločijo iz telesa. Vsebujejo različne vrste škodljivih spojin, ki jih pri večini še niso dokončno raziskali. Takšni so npr. gobani z rdečo trosovnico, ki jih moramo pred pripravo narezane dobro prekuhati in vodo odliti: svinjski goban (Boletus luridus), žametasti goban (Boletus erythropus), škrlatni goban (Boletus purpureus), dupainov goban (Boletus dupainii) in bradovci – koralasti, resasti in medvedji (Hericium coralloides, Hericium erinaceum, Hericium caputursi). Nekatere vrste gob vsebujejo beljakovinske hemolizine, ki pri kuhanju izgubijo hemolitične lastnosti. Takšni hemolizini so v strupenih mušnicah in v naslednjih pogojno užitnih gobah: večini lupinarjev (Amanita vaginata), rdečkasti mušnici (Amanita rubescens), žoltovenčni mušnici (Amanita annulosulphurea), vijoličasti kolesnici (Lepista nuda), milnati kolobarnici (Tricholoma saponaceum), žvepleni kolobarnici (Tricholoma sulphureum), večini mavrahov, skledic in čašic (Morchella, Peziza, Paxina, Disciotis).

Rumena griva (Ramaria flava)
Rumena griva (Ramaria flava) sodi v skupino gob, ki v večini delujejo odvajalno in sicer sorazmerno količini zaužitih gob

Mlečnice moramo namakati

Nekatere pogojno užitne gobe surove povzročajo prebavne motnje, na poseben način pripravljene pa so užitne. V to skupino sodijo mlečnice, ki so ostrega in pekočega okusa, vsebujejo slabo obstojne seskviterpene, zaradi katerih so surove škodljive in povzročajo slabost, bruhanje in bolečine v trebuhu že po 15 do 60 minutah. Ponekod takšne gobe drobno narezane čez noč namakajo v vodi, naslednji dan pa vodo odlijejo in jih v sveži kuhajo 10 minut. Potem jih pod tekočo vodo dobro sperejo in šele nato pripravljajo tako kot druge gobe. Vendar so tudi tako pripravljene užitne le v manjših količinah. V večjih so lahko škodljive. Ni pa še ugotovljeno, koliko hranilnih snovi še ostane, v tako predelanih gobah.

V to skupino sodijo mlečnice (Lactarius) pekočega okusa, z belim mlečkom, ki na zraku spremeni barvo v rumeno ali v vijolično.

Kosmata sirovka (Lactarius torminosus)
Kosmata sirovka (Lactarius torminosus) je pogojno užitna; vsebuje seskviterpene pekočega okusa

Uživajmo le majhne količine gob

K pogojno užitnim gobam prištevamo nekatere vrste, ki so surove škodljive, kuhane pa so užitne samo v majhnih količinah.

Strokovnjaki so opazovali in opisali že različne vrste težav, ki so se pojavile kmalu po jedi prekuhanih gob. Težave so bile sorazmerne s količino zaužitih gob. Vendar pri vseh gobah iz te skupine še niso ugotovili kemične zgradbe škodljivih sestavin. Podatki temeljijo samo na izkušnjah.

Gobe iz rodu griv (Ramaria) delujejo v večini bolj ali manj odvajalno. V to skupino sodijo še medlo rumena mušnica (Amanita gemmata), zelena golobica (Russula aeruginea), češki smrčkovec (Verpa bohemica) in dišeča sehiica (Marasmius oreades) z majhnimi količinami HCN.

Gob nikoli ne uživamo z alkoholnimi pijačami

Prava tintnica (Coprinus atramentarius) vsebuje koprin (hidroksiciklopropil glutamin), ki učinkuje podobno kot antabus (disultiram) za zdravljenje etilizma. Koprin ustavi delovanje acetaldehidoksidaze, encima, ki iz alkohola nastali acetaldehid razgrajuje naprej v ocetno kislino. Pod vplivom koprina se v človeškem telesu acetaldehid ne razgrajuje in zaradi njegovega kopičenja kmalu po jedi nastane zastrupitev. Ker se koprin počasi izloča iz telesa, se znamenja zastrupitve lahko pojavljajo pri ponovnem uživanju alkohola v naslednjih dneh. Zastrupitev nastane, če je v krvi 0,15 % alkohola, tj. pri zaužitju 1 dl vina ali 2 dl piva. Zaradi zastrupitve obraz zelo pordeči, prav tako tudi oči, vrat in gornji del telesa. V hujših primerih se pridruži glavobol, težje dihanje, vrtoglavica, omotičnost, močno znojenje, motnje vida, težave pri govorjenju, zmedenost in znižanje krvnega pritiska z izgubo zavesti. Podobne težave ali samo prebavne motnje so znane tudi pri nekaterih drugih vrstah gob, če jih zaužijemo z alkoholom, vendar v njih še niso dokazali aktivnih kemičnih snovi. Motnje nastanejo po uživanju naslednjih vrst gob: sljudnate tintnice (Coprinus micaceus) betičaste livke (Clitocybe clavipes), češkega smrčka (Verpa bohemica) in svinjskega gobana (Boletus luridus).

Strupene dvojnice

Vse vrste užitnih in pogojno užitnih gob so škodljive, če niso sveže, če so premočene, črvive, pozeble in razpadajoče. Za jed so primerne le popolnoma sveže in zdrave gobe, brez zajedalcev. Zelo tvegano je tudi uživanje gob, ki jih ne poznamo dobro. Marsikatera užitna goba ima namreč strupeno dvojnico, ki ju na pogled težko razlikujejo celo strokovnjaki.

Ugotovitve, katere vrste gob so užitne surove ali šele pripravljene na različne načine, so omogočile, da jih lahko brez škodljivih posledic uporabimo za prehrano.

Kaj menite, zakaj ne bi upoštevali teh izkušenj in si prihranili nepotrebnih težav?

Najnovejši mali oglasi