Deli s prijatelji
Pogorelček
Pogorelček

Aprila se vrača iz toplih krajev Afrike eden najlepših ptičev pri nas, pogorelček (Phoenicurus phoenicurus). Ga poznamo dovolj? V naslednjem sestavku bom podrobneje opisal njegovo življenje.

Samica pogorelčka je neprimerno manj izrazitih barv, tako da je skoraj enobarvna in je zelo podobna samici šmarnice (Phoenicurus ochruros).

Med selitvijo lahko opazujemo pogorelčka v sadovnjakih, vrtovih, vinogradih in tudi drugod. Zelo rad seda na prekle, suhe veje, ograje, to je povsod tam, od koder ima dober razgled. Spomladanska selitev je aprila, medtem ko odhaja iz naših krajev že konec avgusta. Ker se severne populacije selijo prek naših krajev, videvamo pogorelčka septembra in celo v začetku oktobra.

Pogorelček in gnezdilni čas

Pogorelčka je najlepše opazovati v gnezdilnem času (maj – julij). Tedaj ga teže opazimo, zato moramo posvetiti opazovanju veliko več časa. Iz izkušenj lahko povem, da je pogorelčka najlaže najti in tudi kasneje opazovati, če poznamo njegovo petje, ki pa je lahko zamenljivo z drugimi ptiči pevci. Za gnezdo si pogorelček izbere prazno duplo ali pa umetno gnezdilnico (odprtina za veliko sinico). Ko samica vali, samec pridno prepeva v okolici gnezda. Ko se izvalijo mladiči, morata oba starša nabirati hrano za lačne mladiče (gosenice, hroščke itn.). Tu se začne opazovanje pogorelčka; zanimivo je, da se pari medsebojno nadvse razlikujejo. Kadar še ne vemo, kje je gnezdo, vztrajno opazujmo pogorelčka pri delu. Tudi za trenutek ne odvrnimo pogleda drugam, ker bo to ptič izkoristil in odletel naravnost v duplo. In ko bomo čakali, da bo priletel iz gnezda, ga bomo spet videli na prejšnjem mestu, od koder bo v trenutku naše nepazljivosti odletel h gnezdu. Pogorelček zelo hitro odnaša iztrebke iz gnezda, tako da ga pri tem sploh ne utegnemo videti. S svojim vedenjem nas želi prepričati, da njegovega gnezda sploh ni v bližini.

Ob Savi sem opazoval tri pare pogorelčkov med gnezdenjem. Pri prvem opazovanem paru se je samica stalno razburjala zaradi moje navzočnosti, medtem ko se samec ni pustil motiti, pač pa je pridno hranil zarod. Pri tem pogorelčku sem opazil dve zanimivosti. Ko je priletel samec h gnezdu s hrano v kljunu, je na bližnji veji vedno zapel in šele nato zletel v duplo. Iztrebke mladičev je vedno odnašal samec in jih odlagal na vejo bližnjega borovca. Ponavadi starši odnašajo iztrebke mladičev daleč stran in jih v letu spuščajo na tla ali v vodo.

Pri drugem paru pogorelčkov sta bila oba starša v začetku opazovanja zelo previdna. Posebno samec je s hroščem v kljunu budno opazoval okolico kot stražar in ni nikakor hotel odnesti hrane mladičem. Nato se je ojunačila samica, in ko je videla, da sem samo nenevaren opazovalec, je naprej hranila mladiče. Kasneje se ji je pridružil tudi samec. Čez čas sta se oba privadila na mojo navzočnost.

Pri tretjem paru je bilo duplo približno 4 metre od tal, medtem ko sta bili prvi dve dupli le 1,5 m od tal. Starša se zato nista dosti zmenila zame in sta nemoteno hranila zarod, kot bi vedela, da ne morem v bližino gnezda.

Pogorelčki so nadvse zanimive ptice, zelo različne po svojem vedenju. Da bi jih lahko ne glede na njihov značaj in obnašanje nemoteno opazovali, priporočam, da jih opazujete z daljnogledom. Pri tem boste doživeli marsikaj prijetnega in ne bo vam žal porabljenega časa.

Sorodne povezave:

Sorodna iskanja:

  • Ptice
  • Ptice selivke
  • Ptice pevke
  • Ptice pozimi
  • Ptice v Sloveniji
  • Ptice stalnice
Deli s prijatelji
Prejšnji članekPlastična folija pri pridelovanju krompirja
Naslednji članekČrna liska in zelenonoga tukalica
Sem delček nečesa, sem delček nekoga, sem delček ustvarjalnosti in sem delček požrtvovalnosti. Sem spletni "zasenjak", ki se posveča spletni prodaji različnih izdelkov, iskanju poslovnih "niš", učenju različnih script, SEO optimizaciji in spletnemu trgovanju na splošno. Sem blogerski odvisnež in kar je najbolj pomembno, sem ustanovitelj KupimProdam.si oglasnika. Tematika, ki sem jo izbral, je namenjena širši populaciji ljudi, saj pišem o meni najbolj priljubljenem rastlinskem in živalskem svetu. Članki večinoma nastajajo spontano, občasno pa se najde kakšna ideja tudi na spletu, ali po kakšni dobri razpravi s prijatelji.