Deli s prijatelji
Echeveria

Preden preidemo k obravnavi grbavolistne eševerije, bomo spregovorili nekaj besed o izgovorjavi vrstnega imena. Označba je mehiškega izvora, nanaša pa se na osebno ime Atanasis Echeveria. Živel je v prejšnjem stoletju, ukvarjal se je z risanjem rastlinskih motivov iz Mehike. V spomin nanj so poimenovali rastlinsko vrsto Echeveria. Po latinskem pravorečnem pravilu moramo ime izgovarjati »ehevarija« ne pa ečeverija, kakor se glasi v španščini. Osebno ime smemo tudi posloveniti, da mu priključimo slovensko končnico, potem se glasi: ečevarka. Tudi takšna, na španščino opirajoča se izgovorjava je dopustna.

Echeveria

Če pa prisluhnemo govorici naših vrtnarjev, slišimo povsem drugačno izgovorjavo, namreč »eševerija«. Na to francosko izgovorjavo, ki jo uporabljajo tudi Nemci in drugi narodi, smo se že tako navadili, da se ji ne moremo več izogniti, čeprav je zgrešena. Žal pa slovenskega poimenovanja »ameriški netresk« še nismo sprejeli, čeprav je ime lepo, pravilno in zelo povedno, saj nas opozarja, da je rastlina podobna našemu netresku in da je doma v Ameriki.

Ameriški netreski so oblikovno zelo lepe in zanimive sukulentne rastline. Zanje so značilni mesnati in sočni, v spiralno rozeto združeni listi. Mnoge vrste imajo lepo obarvane liste in izrazite rumeno ali rdeče obarvane zvončaste cvete.

Kot lončnica je posebno cenjena grbavolistna eševerija s kovinskim (metalnim) nadahom (E. gibbiflora ’Metallica’); njeni zaokroženi veliki in mesnati listi so rdeče rjavo poprhnjeni in na soncu kovinsko svetlikajoči. Rastlina je zelo dekorativna, zlasti če so na razvejanem močnem steblu številne rozete. Doseže 30 do 50 cm višine; razvejani močni in visoki primerki potrebujejo primerno oporo, recimo bambusove palice, na katere jih privežemo. S pomlajevanjem in z razmnoževanjem ohranimo rastlino nizko in bolj gosto. Rane moramo poprašiti z ogljenim prahom, ker so občutljive za gnilobo. Razmnoževanje z rozetnimi potaknjenkami je kaj preprosto. Odrezano rozeto pustimo nakaj dni ležati na zračnem in suhem mestu, da se na peclju zapre in da se posuši rana. Za razmnoževanje jemljemo zelo precedno, torej bolj grobo mivko (sviž), ki ima le malo organskih primesi, zato pa nekoliko ilovnate zemlje. Potaknjenke je priporočljivo vtikati neposredno v 8 cm visoke cvetlične lončke.

Eševerija ne potrebuje posebne oskrbe. Rastišče naj bo sončno, le v opoldanskih urah obsenčeno. Med vegetacijo (poleti) zalivamo redno, vendar zmerno; pozimi naj počiva, takrat zalivamo malo manj kot nič. Če manjka poleti svetlobe in če zalivamo neenakomerno, venejo in odpadajo spodnji listi, da postane steblo golo. Zaradi lepega poprha ni treba rositi listov. Pozimi hoče hladno zimišče (8 do 10°C), poleti pa prenese mnogo toplote, vendar uspeva najbolje pri približno 20°C. če rastišče že ni sončno, mora biti vsekakor zelo svetlo. Ugaja ji peščeno – ilovnata in rahlo humozna prst. Prestare rastline zgubijo svojo lepoto, ker so stebla in veje gole. Zato jih nadomestimo z mladimi rastlinami, ki smo jih vzgojili iz listnih rozet.