Deli s prijatelji
Poslednji vrt – urejanje grobov
Poslednji vrt – urejanje grobov

V sklop odločitev o urejanju pokopališč sodi tudi koncept, ki določa način urejanja individualnih grobov.

Odločitev, kako bodo sorodniki smeli zaznamovati poslednja bivališča svojih dragih, je na eni strani zelo občutljiva, saj posega na področje človeške psihe in posameznikovega odnosa do pokojnih.

Na drugi strani pa je prav razmerje posameznega groba do celotnega pokopališča tisto, kar ustvarja njegovo enkratno podobo.

Pri tem sta na voljo dve možnosti. Prva temelji na načelu celostnega in enotnega urejanja, kar pomeni, da se bodo ureditve posameznih grobov podredile celotni pokopališki zasnovi. V ta namen velja za urejanje individualnih grobov poseben pokopališki red, ki določa velikost nagrobnikov, vrsto gradiv in način zasaditve.

Navadno prevladuje trata kot nevtralna, površina, na katero so postavljeni nagrobniki. Posamezniki urejajo le ozek pas ob nagrobniku, sicer pa je vzdrževanje javno.

Poglavitni elementi, ki v pokopališki prostor vnašajo pestrost, razgibanost in ga smiselno členijo, so posamezna drevesa, strižene žive meje in grmovje.

Nizi posameznih grobov se združujejo v enote, ki dajejo zaradi prevladovanja vegetacije in usklajenosti v oblikah ter barvah gradiv vtis umirjenosti in simbolizirajo misel o posmrtni enakosti.

Druga možnost, ki jo pri nas navadno uporabljamo, pa ne uvaja nobenega posebnega pokopališkega reda, pač pa je ureditev grobovod izbire nagrobnika do zasaditve – prepuščena odločitvi posameznikov.

V tem primeru je vsak grob svet zase, pokopališče pa je zaradi najbolj različno grajenih prvin preveč raznoliko, zato deluje neskladno in neurejeno.

Ne dojemamo ga več kot celoto, pač pa vidimo le posamezne enote – grobove, ki med seboj vizualno tekmujejo in odvračajo pozornost od osnovne misli. Šele ko so si posamezni grobovi kot členi neke celote enakovredni, namreč dobimo vtis umirjenosti in spokojnosti pokopališča.

Pri nas navadno ne veljajo posebna pravila o urejanju grobov, zato se seznanimo z dvema osnovnima načeloma, ki bi ju vendarle lahko upoštevali, če želimo doseči umirjeno in skladno ureditev. Načeli se nanašata na lastnosti gradiv, ki jih uporabljamo, in na način zasaditve.

Gradiva

Uporabljajmo kar najmanj različnih gradiv. Izogibajmo se nepotrebnim dodatkom, kot so: ograje, kovane svetilke, vaze, pesek, betonski robniki itd. Posebna pozornost velja nagrobnim kamnom. Zavedajmo se, da je pokojniku prav malo mar, kako težko in drago skalo smo mu postavili na prsi.

Nagrobniki so namenjeni živim, vprašanje pa je, ali je črn, gladko poliran marmor res edina alternativa med vsemi drugimi možnostmi, ki segajo od lesa, grobo obdelanega kamna do betona.

Zasaditev

Najbolj primerno je, tako s stališča vzdrževanja kot vizualnega učinka, da rastline prekrivajo celotno površino groba. Zelenje deluje kot protiutež težkemu in hladnemu kamnu, izenačuje majhno grobno površino in ji daje videz celote.

Pomembno pa je, da uporabljamo kar najmanj različnih rastlinskih vrst, in da se izogibamo različnim fantazijskim vzorcem iz enoletnic.

Vsako grobno površino sestavljajo naslednje enote

  • nagrobna plošča ali spomenik;
  • površina za odlaganje sveč in šopkov;
  • ostala površina groba, ki je lahko različno velika, odvisno od vrste groba. Največja je pri dvojnih, najmanjša pa pri žarnih in otroških grobovih.

Grobove urejamo zaradi spomina na pokojne, spoštovanja, ki ga čutimo do njih, in zaradi tradicije čaščenja mrtvih. Pri ureditvi si prizadevamo za enotno in skladno podobo groba ob preprostem vzdrževanju.

Dosegli jo bomo

  • s sajenjem rastlin, ki naj prekrijejo celotno grobno površino;
  • z zasaditvijo manj rastlin različnih rastlinskih vrst in njihovo premišljeno kombinacijo;
  • s skladnim prehodom med nagrobnikom in drugim delom groba;
  • z oblikovno enostavnim nagrobnikom, ki bo v pravem razmerju do groba in
  • z uporabo primernih rastlin. Rastline, ki jih sadimo na grobove, izbiramo med drevesnimi in grmovnimi vrstami, pokrovnimi rastlinami, trajnicami ter enoletnicami.

Drevje in grmovje sadimo neposredno ob nagrobniku, sodeluje pa pri vertikalni členitvi grobnega prostora in ustvarja prehod med nagrobnikom in preostalo ploskvijo. V ta namen izbiramo predvsem počasi rastoče ali pritlikave iglavce in listavce ter vedno zelene nizke listavce.

Poleg listavcev in iglavcev, so za zasaditev groba primerne tudi pokrovne rastline. Izbira med njimi je velika. Sadimo jih tako, da polagoma prerastejo vso površino groba.

Lonicera in Cotoneaster sta najbolj razširjeni vrsti za pokrivanje površin; npr. Lonicera nitida, Cotoneaster dammeri. Sledijo jima plazeče vrste brina (Juniperus horizontalis »Glauca«) ali tise (Taxus baccata »Repandens«). Primerne pa so tudi trdoleska (Euonymus fortunei »Emerald Gold«), vresovka (Gaultheria procumbens) in brusnica (Vaccinium vitisidaea).

Kot pokrovne rastline so uporabne tudi nekatere trajnice, kot so: homulice (Sedum), pečnik (Armeria), zimzelen (Vinca minor in major), kreči (Saxifraga), timijan, ižander (Pachysandra), bilnica (Festuca cinerea), mahu podobna sagina (Sagina subulata) in druge.

Cvetočim enoletnicam namenimo na grobu le malo prostora, pa še to le takrat, če jih bomo utegnili oskrbovati. Zmeraj se odločimo za eno samo rastlinsko vrsto.

Za spomladanski čas so najbolj primerne čebulnice (hijacinte, tulipani, narcise, hrušice, krokusi itd.), kmalu za njimi cvetijo spomladanski jegliči, marjetice, spominčice in grenik.

Izbira enoletnic, ki cvetijo poleti, je velika: od begonij, fuksij, modrega ageratuma, lobelije, petunij, verben, žametnic, grobeljnika, portulaka in drugih.

Marsikatera poleti cvetoča enoletnica cvete do prve slane, jeseni pa se jim pridružijo še astre, krizanteme in jesensko resje.

Velik izbor rastlin, ki so zaradi svoje rasti primerne za saditev na grobove, nas ne sme zavesti. Izberimo jih, kot že rečeno, kar najmanj, vendar premišljeno.

Sorodna iskanja:

  • Zasaditev grobov
  • Nagrobni aranžmaji
  • Ureditev grobov

Najnovejši mali oglasi