Deli s prijatelji
Potonika (Paeonia sp.)
Potonika

Potonika (Paeonia sp.) je trajnica, ki nima zelo nežnih stebel in lahko raste v trati. Okrog stebel potonike bomo pač postrigli travo, da ne bo kvarila videza.

Potoniko presajamo z razdeljenimi korenikami. Rastlina nima rada pretežke zemlje in je raje na soncu kot v močnejši senci. Vsekakor cveti bolj bogato na odprtem prostoru kot pod gostimi drevesi, kjer se samo razrašča.

Korenika potonike je zelo trdoživa. Če je košček dolg vsaj 5 cm in ga položimo ne pregloboko v zemljo, bo pognalo steblo spomladi tudi čez nekaj let. Praviloma sadimo dele korenik, ki imajo vsaj po eno oko, in sicer le 5 do 10 cm globoko.

V takem primeru bo potonika spomladi lepo odgnala in tudi cvetela. Popje je že oblikovano, zato sadimo potoniko jeseni in ne spomladi, ker bi s tem motili nastavek cvetnih popkov. Tudi čas cvetenja je dokaj zgoden, zato naj se rastlina v miru pripravi nanj.

Potonike se čez nekaj let zelo razrastejo, posebno sorte s karminasto rdečimi cvetovi, ki so nižje rasti kot potonike s svetlejšimi cvetovi. Potonike so tako rekoč večne, na enem kraju ostanejo lahko desetletja. Včasih jih napade rja, drugih škodljivcev tudi v zemlji nimajo. Celo voluharju mesnate korenike potonike ne teknejo.

Potonika (Paeonia suffruticosa)
Potonika (Paeonia suffruticosa) je okras v vrtu in stanovanju

Potonike so trajne rastline, razlikujemo pa lesnate in zelnate vrste, ki jih ponavadi srečujemo v Sloveniji. Lesnate potonike rastejo v toplejših krajih, v ostrejših razmerah morajo imeti dobro zavarovano lego. Ker zrastejo visoko, potrebujejo oporo, po kateri se vzpenjajo. Njihovi cvetovi so le enojni in navadno rožnate barve.

Tudi potonika je pri nas priseljenka; doma je na Kitajskem, v zmernih predelih Evrope in Azije ter Amerike. Žlahtnili so jo predvsem zaradi oblike rasti in polnosti cvetja. Poznamo približno tri tisoč sort.

Sorte potonik se zelo razlikujejo med seboj po času cvetenja in tudi po tem, koliko časa je njihovo cvetje uporabno. Nekateri obrati goje potonike samo za rezanje; te vrste obdržijo cvetje dokaj dolgo.

Naše domače in najbolj pogostne sorte so tudi zelo primerne za šopke. Prve zacveto karminasto rdeče potonike. Te režemo za šopek, ko je barva popka dobro vidna. Cvet se bo povsem odprl v posodi in tudi, zelo hitro odcvetel. Svetlejše sorte, ki zacveto nekoliko pozneje, dokaj dolgo zdrže tudi v vazi.

Cvet odrežemo, ko se popek rahlo odpira. Najlepši je grmič potonike, ko je v cvetju. Na sončnem mestu cvetovi prej preminejo in njihove glavice čim prej odrežemo, da ne kvarijo videza in se rastlina po nepotrebnem ne izčrpava.

Liste bomo porezali jeseni, ko začno rumeneti. Na vsakih nekaj let pognojimo jeseni grmičku s pestjo mešanega umetnega gnojila, na zelo izčrpani zemlji pa mu dodamo pred zimo dobre vile preperelega hlevskega gnoja. Na izpostavljenih legah ne bo odveč zaščita s smrekovimi vejami. Potoniko presajamo jeseni.