Deli s prijatelji
Pozne setve vrtnin
Pozne setve vrtnin

Z jesenskimi setvami vrtnin lahko pozno pred zimo in rano spomladi pobiramo z vrta vrsto zelenjave.

Jeseni posajena zimska solata bo razvila spomladi prej glavice kot spomladanska solata, čeprav bi posadili sadike, vzgojene v topli gredi. Zimsko glavnato solato sejemo od sredine avgusta in v septembru. Prebujne rastline se pod snegom dušijo, slabotne, slabo vrasle pa dvigujejo in jih hitreje uniči zimski mraz. Zato sejemo in sadimo zimske solate večkrat.

V topli jeseni se bo setev v avgustu prebujno razvila in sadili bomo v začetku septembra posejano solato. Sejemo jo vsaj v treh rokih; od druge polovice avgusta in vse do sredine septembra. Prav tako jo tudi sadimo večkrat. Na »setvenico« posejano setev kmalu razredčimo, da se bodo lahko razvile močne rastline. Kratke čokate rastline z 2 do 3 cm dolgimi listi dajo več pridelka in so odpornejše kot sadike s 5 centimetrskimi in daljšimi listi. Preden želimo sadike puliti iz »setvenice«, gredo prej temeljito zalijemo. Pri puljenju z roko zgrabimo pod korenino, ne vlecimo pa kar za rastlino, ker pri tem potrgamo sadiki večino korenin. Sadike preberemo in samo najmočnejše s 4 do 5 listi uporabimo za saditev. Šele če nam sadik zmanjka, vzamemo še drugorazredne. Sadimo po možnosti v vlažnem vremenu, ob sušnih dneh izdatno zalivamo. Zelo pomembno je, da pridejo sadike v zemljo do koreninskega vratu. Osrčje mora biti brezpogojno prosto zemlje; zimsko solato sadimo v 5 do 10 centimetrov globoke jarke, narejene v smeri vzhod – zahod, da je južna stena zaščitena pred zimskim soncem. Na mokrih tleh ne sadimo v jarke, da se v njih ne nabira voda. Otoplitev sadikam pri zmrznjeni zemlji škoduje in ne prenesejo ponavljajočega tajanja in zmrzovanja. Zimsko solato sadimo gosto, na razdaljo 20 x 15 cm. Mnogokrat najbolje prezimi nepresajena solata, ki smo jo na gredici primerno razredčili.

Odpornost proti mrazu

Rastline postanejo odpornejše proti mrazu, če zemljo dva do tri tedne pred saditvijo pognojimo s kalijem in fosforom. Na 1 ar damo 6 kg nitrofoskala. Nikar ne sadimo solate na pregnojeno zemljo! Na pusti zemlji bo setev trdnejša in odpornejša proti mrazu. Zgodaj spomladi ji potrosimo 2,5 kg/ar nitromonkala v dveh obrokih, da se bo bujno razrasla.

Solata največ trpi, če je zima brez snega, posebno h koncu zime, ko se menjavata sonce in mraz. Zato jo pokrijemo s smrekovimi vejami, še bolje pa s polivinilom. Iz leskovih šib naredimo loke tako, da na eni strani grede zasadimo šibe v zemljo, jih pripognemo in tako usločene na drugi strani grede znova porinemo v zemljo. Loke posadimo vzdolž grede na vsakih 40 centimetrov, da zapadel sneg ne bo pretrgal polivinila. Čez napnemo prozoren polivinil, ga ob robu vzdolž grede malo zasujemo z zemljo, da ga veter ne more dvigniti. Tako pustimo solate pokrite, dokler spomladi opoldansko sonce ni prevroče. Potem jo zračimo na ta način, da na obeh konceh polivinil odgrnemo. Če solato čez dan ne zračimo, se pri močnem soncu orosi in v močnem mrazu lahko zmrzne. Tako pokrita solata naredi glave tudi dva tedna pred nepokrito.

Sorte za zimsko solato

Za zimsko solato sejemo le proti mrazu odporne sorte. Dobro je sejati dve sorti, ker ne prezimijo vselej enako. V naših krajih prezimijo sorte »Nansen« z lepo rumenkasto zeleno glavo in »Zimska rjavka«, ki ima na temno zelenih listih rjave pege.

Rastline, ki dobro prezimijo, naredijo glave sredi maja in jih režemo, ko zmanjka motovilca. Na izpraznjene grede za krompirjem ali drugo zelenjavo, ki smo jo dobro pognojili, posejemo od avgusta do oktobra motovilec, ki je tako zaželen pozimi in zgodaj spomladi. Sveže gnojenje s hlevskim gnojem za motovilec ni dobro. Rane setve motovilca bomo lahko nabirali že jeseni, pokritega s smrečjem pa tudi pozimi. Setev posebno svežega semena počasi kali, zato gredico po setvi zasenčimo, da ostane zemlja vlažna. Ob suši pa moramo močno zalivati. Na 1 ar posejemo 15 dag semena.

Od sort sta poznana širokolistni holandski in domači motovilec, ki je droben, a najbolj odporen proti mrazu.

Okusno, zdravo in mehko solato nam da zgodaj spomladi, še pred berivko, »zeleni solatnik«. Sejemo ga lahko spomladi na gosto v dobro humozno zemljo. Med letom ga lahko 8 do 10-krat režemo. Dobro razvite korenine pustimo v zemlji do spomladi in nam razvijejo zelo zgodaj lepe rozete.

Sejemo pa ga lahko v avgustu in septembru in dobimo spomladi nežno solato, ki je izdatnejša od berivke. V vrtu naj ne manjka gredica, posejana s solatnikom, saj izpopolni vse leto vrzeli, ko nam zmanjka glavnate solate.

Za jesensko rabo sejemo špinačo od 1. avgusta do 1. septembra in jo pobiramo v septembru, novembru in če je vreme ugodno še v decembru. Zimsko špinačo sejemo v prvi polovici septembra in doraste v aprilu in maju. Ranejša setev zimske špinače ni priporočljiva, ker se rastline v jeseni razrastejo in slabše prezimijo kot kasnejša setev, ki se v hladnih nočeh ne razraste prebujno in je zato pozimi odpornejša. Za zimsko setev sejemo špinačo sorte eskimo, matador in goljat. Posebno dobro prezimi eskimo.

Špinača ni zahtevna glede podnebnih razmer. Slabše prezimi če ni snežne odeje, na vetrovnih legah in na lahki zemlji. Na srednje težki zemlji bolje prenese zimo. Visoke temperature in suša pospešijo poganjanje v cvet. Špinača je rastlina dolgega dne in z daljšanjem dni se veča nagnjenost k cvetenju, kar zmanjšuje rast listja. Tako pridelamo največ špinače jeseni in zgodaj spomladi. Čeprav ni posebno zahtevna za vlago, daje na lahkih, ne namakanih tleh malo pridelka. Na lahka humozna tla bomo sejali špinačo zgodaj spomladi, ker se hitro segrejejo in dobimo ob obilni spomladanski vlagi zgoden in zadovoljiv pridelek.

Špinače ne gnojimo s hlevskim gnojem, saj ga zaradi hitre rasti ne bi mogla izkoristiti. Če imamo slabo gnojena tla, jih teden do štirinajst dni pred setvijo pognojimo s kalijevimi in fosforovimi gnojili, z dušičnimi tik po vzniku, dognojujemo pa s 50 kg/ha dušika po enem mesecu rasti, ko so razviti že štirje lističi. Zimski špinači dognojujemo z dušikom šele spomladi.

Špinačo sejemo za že pospravljenimi vrtninami.

Deli s prijatelji
Prejšnji članekKako ptice najdejo pot – selitev ptic
Naslednji članekRahljanje zemlje s perlitom – skrbno zamolčana skrivnost
Sem delček nečesa, sem delček nekoga, sem delček ustvarjalnosti in sem delček požrtvovalnosti. Sem spletni "zasenjak", ki se posveča spletni prodaji različnih izdelkov, iskanju poslovnih "niš", učenju različnih script, SEO optimizaciji in spletnemu trgovanju na splošno. Sem blogerski odvisnež in kar je najbolj pomembno, sem ustanovitelj KupimProdam.si oglasnika. Tematika, ki sem jo izbral, je namenjena širši populaciji ljudi, saj pišem o meni najbolj priljubljenem rastlinskem in živalskem svetu. Članki večinoma nastajajo spontano, občasno pa se najde kakšna ideja tudi na spletu, ali po kakšni dobri razpravi s prijatelji.

PUSTITE KOMENTAR

4 + 6 =