Deli s prijatelji
Jasminum nudiflorum
Jasminum nudiflorum

Pri Slovencih se je ime jasmin že davno udomačilo za grmovnico z belim cvetjem, ki se sicer imenuje skobotovec ali nepravi jasmin. Morda je tej zamenjavi botroval opojni vonj, ki ga razširja cvetoči skobotovec in ki nekoliko spominja na zares prijeten jasminov vonj. Skobotovci so se v začetku tega stoletja hitro razširili po slovenskih vrtovih, jasmini pa so v severnejših krajih še danes velika redkost. Največ prav zaradi tega, ker pozimi niso odporni proti mrazu. Lepo pa uspevajo ponekod na Goriškem in v toplem Primorju.

Jasminov je preko 200 vrst, v vrtovih toplejših področij Evrope pa jih najdemo le kakšen ducat. Nekateri so popenjavi, drugi se razraščajo v rahle in razmeroma obsežne grme. So zimzeleni in listopadni.

Liste imajo menjalne ali nasprotne, enostavne in sestavljene. Cvetje je rumeno ali belo (redkeje rdeče!) in zelo prijetno diši. Cevasto cvetje se na koncu razširi v pet (včasih tudi več) venčnih listov. Seme je jagodasto.

Jasmini uspevajo le v dobri vrtni zemlji in na zavetnem sončnem rastišču. Če jim to nudimo, z njimi ni nikakršnih težav. Razmnožimo jih z zelenimi potaknjenci takrat, ko les dovolj dozori; približno tako, kot zimzelene listavce. V severnih krajih Slovenije je to avgusta, v Primorju pa že prej.

V Primorju se takšni potaknjenci bolje ukoreninijo pozimi, ker v poletni vročini običajno »zgorijo«. Nekatere, zlasti popenjave vrste se tudi same širijo tako, da se polegli poganjki sproti zakoreninijo in se razvijejo v samostojne rastline (Jasminum nudiflorum).

Jasmin in obrezovanje

Obrezovanje ni potrebno. Ko se le preveč razrastejo, jih razredčimo oziroma pomladimo. V severnih krajih Slovenije je pogojno odporen proti mrazu samo zimski jasmin (Jasminum nudiflorum), ki je v resnici popenjavi listopadni grm, ki ima dolge razmeroma tanke in štirirobne poganjke.

Listi so temnozeleni, svetleči, sestavljeni iz treh lističev, ki so celorobi in v rani mladosti vejičasti. Največja dragocenost in prava lepotna posebnost te rastline je svetlo rumeno cvetje, ki se odpira od novembra do marca.

Iz cevastega cvetnega venca se razširi šest svetlorumenih venčnih listov, ki jih zimski hlad ne prizadene. Mislim, da ni potrebno posebej utemeljevati, da ta cvetoča grmovnica razsvetli puste in meglene zimske dni.

Seveda pa jo je v naših krajih lahko saditi le ob tople južne zidove, kjer se njena popenjava rast lahko razvije do polne lepotne veljave. Pri nas lahko vidimo jasmin povsod v Primorju in na Goriškem, kjer bujno uspeva.

V žlahtnem podnebju teh krajev pa nima tolikšne lepotne veljave, kot v severnejših krajih, ki jih pozimi prekriva umazan sneg, največkrat pa so oviti še v gosto meglo.

V takšnih primerih pravega ljubitelja žive narave razveseli še tako osamljen cvet, saj je pravi duševni balzam, ki s svojo vedrino pripomore, da laže pričaka pomlad.

Vsem, ki jim zima ni najbolj prijetna, bo zimski jasmin tisto vabljivo nasprotje, ki ga pri drugih rastlinah zaman iščejo. S svojim rumenim cvetjem in zelenim šibjem bo zažarel januarja, ko se zazdi, da je vse izumrlo, pomlad pa je še zelo zelo daleč. Vendar pa ga moramo vsaditi na sončno mesto ob toplem zidu.

V Arboretumu v Volčjem potoku, kjer je mogoče dobiti tudi sadike, smo ugotovili, da preteklih deset let tudi na manj primernih legah to vrsto mraz ni prizadel.

Pa tudi če bi zimski jasmin pozebel, je to za izjemno lastnost redke rastline vredno žrtvovati. Zimski jasmin je posebno zanimiv npr. v družbi zimzelene mahonije.

Popenjavi in nežni zeleni poganjki, na katerih je nanizano rumeno cvetje jasmina, so v zelo prijetnem lepotnem soglasju z zimsko zardelim listjem mahonije. Ko pa mahonija spomladi rumeno zacveti, je jasmin že opravil svoje poslanstvo.

Takšnih mikavnih združb, zlasti z zimzelenimi iglavci pa je seveda zelo veliko. Odločitve bodo izbirali iznajdljivi ljubitelji.

Najnovejši mali oglasi