Deli s prijatelji
Hrana akvarijskih rib

Pravilno izbrana hrana akvarijskih rib pomeni več kot pol uspeha pri gojenju in še zlasti razmnoževanju rib.

Zavedati se moramo, da ne uživajo vse vrste rib enake hrane. Nekatere se prehranjujejo samo z rastlinsko hrano, druge le z mesno, tretjim pa tekne vse po vrsti. No, vegetarijanci so med ribami bolj redki in v naše akvarije verjetno ne bodo zašli. Bolj pogosti pa so mesojedci. Mednje sodijo vsi »naši« plenilci, pa tudi večina tropskih okrasnih ribic ima najraje krepak mesni jedilnik.

Mešana hrana je primerna predvsem za vse domače ribe iz družine krapovcev – kar spomnimo se pezdirka in pisanca, pa tudi na tropske predstavnike te družine. Med vsejedce sodijo tudi vsi živorodni zobati krapovci – gupi, plati, meček in še zlasti črni moli. Tudi zlata ribica in njej sorodna pajčolanka imata radi raznovrstno hrano, in veliko napako delajo tisti, ki te svoje ljubljenčke vneto dan za dnem zasipajo z zdrobom. Obe pasmi sta se razvili iz koreslja, le-ta pa se v naravi hrani z rastlinsko in mesno hrano. Torej privoščimo tudi ribici kdaj pa kdaj košček mesa, najprimernejša hrana zanje pa so ovseni kosmiči z dodatkom nastrgane vranice, jetrc ali nemastnega mesa, kosmiče pa lahko zamenjamo tudi s suhimi vodnimi bolhami.

Hrana je torej lahko rastlinskega ali živalskega izvora, razvrstimo pa jo lahko še v:

  • živo naravno hrano,
  • mrtvo naravno hrano in
  • umetno (vitaminsko) hrano.

Živa naravna hrana akvarijskih rib

Takšna hrana akvarijskih rib je nedvomno najbolj primerna. Izdatki zanjo so pravzaprav najmanjši, vendar pa nam nabiranje vzame precej časa. Že kar klasična hrana za ribe so tubifeksi. Žal jih ne moremo nikjer kupiti in jih moramo nabirati sami. To so drobni vodni črvički, nekaj centimetrov dolgi, izredno tanki in živo rdeče barve. Pogosto jih dobimo v vodah, ki so močno onesnažene z organskimi snovmi. Največkrat se pojavljajo v velikem številu, z brega vidimo v plitvi vodi na dnu rdeče lise, ki takoj izginejo, ko se pretrdo prestopimo, pa se kmalu spet prikažejo. Najlaže jih nabiramo z lopato, izpiramo pa jih do čistega v mreži – po možnosti v tekoči vodi. Shranjevanje doma je zelo preprosto, zagotoviti moramo le stalen pretok vode skozi posodo. Nekateri akvaristi imajo zalogo tubifeksov kar v zbiralniku straniščnega splakovalnika – rešitev je vredna premisleka, kajne? :-)

Zelo dobra živa hrana akvarijskih rib so enhitreje. To so deževnikom nekoliko sorodni zemeljski črvički bele barve. Dosegajo približno velikosti tubifeksov. Gojitev je prav preprosta, ko že imamo zametek kulture. Za to moramo pač poprositi starejše kolege. Gojišče je lahko enostaven lesen zabojček, v katerega nasujemo zemljo. Najboljša je črnica, mastna ilovnata zemlja ni primerna. V zemljo napravimo plitve grabenčke, vanje pa damo v mleku namočen bel kruh, na vse skupaj pa enhitreje. Zabojček pokrijemo s steklom, da se gojišče ne izsuši, in ga postavimo v temen prostor. Skrbimo le še za primerno vlažnost in že v najkrajšem času bomo imeli enhitrej dovolj in še preveč.

Pripomnim naj še, da z enhitrejami ne smemo krmiti rib prepogosto, ker so premastne, dvakrat tedensko pa so pravi priboljšek. Deževniki so na splošno zelo primerni za prehrano rib. To velja še zlasti za vse večje mesojedce – družina ostrižnikov (skalarka in sorodniki). Kako jih nabiramo, menda vsakdo ve, shranjevanje pa je zelo preprosto: najprimernejša so plastična vedra, vanje damo precej listja in drugega rastlinskega materiala, vse pa pokrijemo s plastjo zemlje. V taki kulturi lahko mesece dolgo preživljamo toliko deževnikov, da jih bo dovolj za vso zimo, ko običajno ni na voljo druge žive hrane.

Velikim ribam ponudimo kar cele manjše deževnike, drugače pa jih moramo nasekljati in izprati vsebino črevesja pod tekočo vodo. Za manjše vrste rib in za starejše mladice so prava poslastica žive vodne bolhe (Daphnia sp.). To so drobni vodni rakci, ki jih lahko nabiramo s planktonsko mrežico v skoraj vseh večjih stoječih vodah, gojimo pa jih lahko tudi sami doma, krmimo jih s kvasom. Več nam bodo vedeli o tem povedati kolegi, ki so to že poskusili.

Nobenih težav pa ne bomo imeli s kulturami paramecijev, ki so najboljša živa hrana za vse drobne mladice. V litrskih kozarcih uredimo gojišče takole: narežemo repo ali kolerabo na kocke, nalijemo vodo, vodovodna je kar primerna, nato pa dodamo še vodo iz akvarija ali pa bližnje mlake. Čez nekaj dni prične repa ali koleraba gniti, bujno se razmnožijo gnilobne bakterije. Na te pa že čakajo parameciji, ki se tako močno namnožijo, da se voda kar pobeli. Paramecije zajemamo s kapalko (tista za zdravila) in jih prenesemo v akvarij z mladicami. Po približno treh tednih je taka kultura izčrpana in moramo urediti novo.

Prav tako dobra hrana akvarijskih rib so ličinke morskih rakcev artemij. Jajčeca lahko kupimo skoraj v vsaki trgovini z akvarističnim materialom. Dobimo pa tudi posebne valilnice s priloženimi navodili za uporabo. Razmeroma preprosto lahko gojimo doma še vinske mušice – drozofile. Te živalce, znanost jih že dolgo pozna, so prav primerne za akvariste, še zlasti v zimskih mesecih. Gojimo jih v kozarcih ali v steklenicah. Substrat skuhamo iz naslednjih sestavin: 100 gramov škroba, moke ali koruznega zdroba, 90 g sladkorja, 8 do 10 g agarja (dobimo ga v lekarni) ter 6 del vode. Najbolje je, če ga kuhamo kot klej v vodni kopeli, da se ne prismodi. Še vročega nalijemo v gojišča 1 do 2 cm visoko in pustimo, da se ohladi. Žametno kulturo si lahko izprosimo pri starejših kolegih ali pa v kakem laboratoriju. Iz prakse lahko povem, da so boljše umetno zrejene pasme brez kril, sicer se lahko zgodi, da bomo imeli vinske mušice povsod, le tam ne, kjer bi želeli…

Zelo uspešno lahko krmimo naše ribice še z najrazličnejšimi ličinkami žuželk, ki jih nabiramo v vseh tekočih in stoječih vodah, le ličinke kačjih pastirjev pustimo raje pri miru, ker lahko temeljito izpraznijo še tako poln akvarij!

O nabiranju žive hrane po vodah pa še to: po možnosti jo nabirajmo v takih vodah, v katerih ni rib! Tako bo možnost, da bi zanesli v akvarij kako bolezen ali parazite, kar najmanjša.

Dobra živa hrana akvarijskih rib so v akvariju tudi alge in mikroorganizmi, ki se na njih naseljujejo. Zato jih nikar preveč vneto ne odstranjujmo, razen seveda če se naselijo kar na sprednjem, razglednem steklu, takrat pa le britvico v roke!

Sorodna iskanja:

  • Zdravo prehranjevanje
  • Pravilna prehrana
  • Akvarijske ribice
Deli s prijatelji
Prejšnji članekKaktusi v dnevni sobi
Naslednji članekČebelarstvo v vseh časih
Sem delček nečesa, sem delček nekoga, sem delček ustvarjalnosti in sem delček požrtvovalnosti. Sem spletni "zasenjak", ki se posveča spletni prodaji različnih izdelkov, iskanju poslovnih "niš", učenju različnih script, SEO optimizaciji in spletnemu trgovanju na splošno. Sem blogerski odvisnež in kar je najbolj pomembno, sem ustanovitelj KupimProdam.si oglasnika. Tematika, ki sem jo izbral, je namenjena širši populaciji ljudi, saj pišem o meni najbolj priljubljenem rastlinskem in živalskem svetu. Članki večinoma nastajajo spontano, občasno pa se najde kakšna ideja tudi na spletu, ali po kakšni dobri razpravi s prijatelji.