Deli s prijatelji
Jabolka
Jabolka

Jabolka so pri nas najbolj razširjeno sadje, v večjem ali manjšem obsegu jih vzgajajo po vsej Sloveniji. Tako je bilo tega sadja skoraj vedno dovolj. Žal so znali ta pridelek nekoč veliko bolj ceniti kot dandanes, saj so si naši predniki vedno prizadevali, da ni nobeno jabolko propadlo ter je bila predelava jabolk dobro izkoriščena, medtem ko sedaj pogosto vidimo preproge gnilih jabolk pod drevesom ali, celo na drevesu puščene plodove. Delno je temu krivo tudi zanemarjanje predelave jabolk v vse mogoče izdelke bodisi v industriji ali pa doma pri pridelovalcih samih. V tem članku bom opozoril na možnosti, ki jih le-ti imajo, da bi svoj pridelek jabolk kar najbolje izkoristili.

Jabolčni sok
Jabolčni sok

Predelava jabolk v sok

To je prav gotovo najpomembnejši način izkoriščanja industrijskih jabolk, predvsem zato, ker se jih tako lahko največ porabi. Jabolčni sok lahko zamenja mnoge druge pijače in napitke in štiričlanska družina ga letno prav lahko popije tudi petsto litrov. Za izdelavo jabolčnega soka potrebujemo sadni mlin s stiskalnico, napravo za pasterizacijo in čiste steklenice z zamaški. Razmeroma skromna oprema, ki je večji del že zelo razširjena in gre večinoma le za dopolnitev z napravo za pasterizacijo. Le-ta pa ne pomeni takšnega izdatka, še posebno, če jo kupi več zainteresiranih pridelovalcev skupaj.

Jabolčno vino – jabolčnik

Je tudi znan domač izdelek, ki so ga sodobnejše pijače zelo spodrinile. Mnogokrat je temu vzrok predvsem slaba kakovost jabolčnika. Ni namreč dovolj, da jabolka »sprešamo« in natočimo v kakršenkoli sod. Jabolčnik je treba negovati, skrbeti zanj, pa bo to pijača, ki bo zadovoljila tudi bolj zahtevne porabnike. Osnovnega pomena za ustrezno kakovost jabolčnika so:

  • čisti sodi,
  • z dodajanjem gojenih kvasnic vodeno alkoholno vrenje,
  • jabolka in sok med predelavo ne smejo priti v stik z železom,
  • pretakanje in rahlo žveplanje,
  • preprečevanje stika z zrakom, da jabolčnik ne cikne.

Negovanje jabolčnika ni naporno in zamudno delo, pač pa se moramo kdaj pa kdaj ozreti po sodu, paziti, ali je mošt prevrel, poskušati in posamezna opravila opraviti pravočasno; prav zaradi tega pravijo vinarji temu »negovati«.

Sadno vino - jabolčnik
Sadno vino – jabolčnik

Sušena jabolka – krhlji

So tudi star in nekoč razširjen domač izdelek. Dandanes ni več tako priljubljen predvsem zaradi zaostale predelovalne tehnologije. Ni namreč dovolj, da jabolka razrežemo na 6 ali 8 »režnjev« in jih damo sušit. Treba jih je olupiti, odstraniti peščišče, razrezati na »režnje« ali kolute, ob tem pa že pred sušenjem poskrbeti, da krhlji ne porjavijo. Najbolj učinkovit in povsem enostaven način za to je potapljanje krhljev takoj po rezanju za 8 do 10 minut v raztopino »kalijevega metabisulfita«, ki ga damo 2 g na liter vode. Krhlje sušimo pri temperaturi 60 do 70° C, proti koncu sušenja jo znižamo na 50° C.

Sušena jabolka - krhlji
Sušena jabolka – krhlji

Jabolčno žganje

Pri nas ni posebno cenjeno, medtem ko francoski »Calvados« enakopravno stoji poleg njihovih najboljših konjakov in tudi ni prav nič cenejši, če je dober. Ta destilat izdelujejo iz jabolčnika in ne iz jabolčne drozge. Kuhajo ga v najpreprostejših in ne prevelikih bakrenih kotlih. Ne nameravam propagirati uživanja alkoholnih pijač, posebno ne žganih. Žal je pri nas še vse preveč porabnikov le-teh, ki jim ni za kakovost in organoleptični užitek, temveč kasnejše učinke pretiranega uživanja alkohola. Prav gotovo pa, kot pravijo na deželi, »šilce« primerno odležanega, kakovostnega, čistega žganja brez metilnega alkohola, raznih aldehidov in patočnih olj, ki so pogostni spremljevalci slabe destilacije, daje poznavalcu zadovoljstvo in je ob nekaterih priložnostih tudi prav koristno.

Jabolčno žganje
Jabolčno žganje

Navadno je kakovost bakrenih kotlov naših domačih pridelovalcev prav zadovoljiva. Pred uporabo jih temeljito očistimo. Destilacija naj poteka primerno počasi in enakomerno. Dober destilat je srednji tok drugega kuhanja. V prvem toku je več metilnega alkohola in aldehidov, v zadnjem pa več patočnih olj. Zaradi tega je bolje odstraniti več prvega in zadnjega toka, ostanek pa ponovno dodati naslednjemu kuhanju.

Destilat, ki smo ga izbrali za končni izdelek, priredimo na primerno »jakost«. Žganje naj vsebuje glede na vrsto in želje 40 do 50% alkohola. Za razredčevanje uporabljamo destilirano vodo. Pripravljeno žganje naj nekaj časa odleži. Najprimernejši za to so sodi, ker še dopuščajo pristop manjšim količinam zraka in nekatere sestavine žganja pri tem oksidirajo. Za žganja, ki imajo lahko rjavo barvo (kalvados, konjak) so potrebni novi hrastovi sodi, za bela žganja pa so lahko sodi iz jesenovega lesa. Tudi ležanje v steklenicah zadostuje, kar je za večino manjših izdelovalcev mnogo ugodnejše in bolj preprosto. Čas ležanja ni omejen, čeprav pravijo, da se žganje po 40 letih ne izboljšuje več.

Druge oblike predelave jabolk so za domače potrebe manj zanimive. Industrijsko predelujejo jabolka še v jabolčno kašo, pasterizirane krhlje in podobne izdelke, ki jih kasneje uporabljajo za pripravo peciva, sokov itd. V domačem obsegu pride v poštev le pasterizacija v kozarcih kot kompot ali pa zamrzovanje v skrinjah.

Najnovejši mali oglasi:

Objavi oglas
Deli s prijatelji
Prejšnji članekSaditev sadnega drevja
Naslednji članekMaline ter ureditev malinovih nasadov
Sem delček nečesa, sem delček nekoga, sem delček ustvarjalnosti in sem delček požrtvovalnosti. Sem spletni "zasenjak", ki se posveča spletni prodaji različnih izdelkov, iskanju poslovnih "niš", učenju različnih script, SEO optimizaciji in spletnemu trgovanju na splošno. Sem blogerski odvisnež in kar je najbolj pomembno, sem ustanovitelj KupimProdam.si oglasnika. Tematika, ki sem jo izbral, je namenjena širši populaciji ljudi, saj pišem o meni najbolj priljubljenem rastlinskem in živalskem svetu. Članki večinoma nastajajo spontano, občasno pa se najde kakšna ideja tudi na spletu, ali po kakšni dobri razpravi s prijatelji.