Deli s prijatelji
Prekopljimo zemljo jeseni
Prekopljimo zemljo jeseni

Stara pesem, lepa pesem. »Prekoplji zemljo jeseni« je tudi že stara pesem, ki jo nenehno ponavljamo, vendar ostane običajno pri starem in vrt prekopavamo šele spomladi. Le redkokdaj pomislimo, kakšne so prednosti jesenske kopi, zato je prav, da jih spet naštejemo.

Z jesenskim zimskim prekopavanjem dajemo zemlji možnost, da do pomladi prezebe in da se usede. Odprta brazdata površina laže sprejema podnebno vodo, zemlja se že pozimi napoji vlage.

Ta pa vpliva zelo ugodno na pomladansko kalitev semen in na poletni razvoj zelenjavnic. Brazde oziroma grude naj ne bodo prevelike, le drobnejše razpadajo zaradi mraza hitro in temeljito.

Do pomladi je vrtna površina ena sama rahla prst, ki jo zlahka zravnamo. Jeseni prekopan vrt je spomladi takoj pripravljen za setev. Zemljišče je treba le razdeliti na 1,20m široke grede, z jarkarjem potegniti vrste, in že lahko sejemo.

Če bi zemljo prekopavali šele spomladi, zelo zgodnje setve sploh ne bi bile mogoče, ker se zemlja ne usede dovolj. Mnoge setve zahtevajo ravno usedeno zemljo, ki dovaja iz globine neprestano vlago. To so predvsem grah, bob, čebula, drobnjak, peteršilj, korenček, solata, novozelandska špinača, koprc, majaron, šatraj itd.

Jeseni, ko so grede prazne pridelki pospravljeni, začnemo z zimskim prekopavanjem in hkrati z gnojenjem. Po kolobarju pride hlevski gnoj vsako drugo ali tretje leto na grede. Brez gnoja le težko vrtnarimo, kajti gnoj izboljšuje hranilne, fizikalne in biološke lastnosti tal.

Brez gnoja in potrebnega humusa niso rudninska gnojila dovolj učinkovita, slabo se izkorišča fosfor, izpirata se dušik in apno, hranila niso harmonična!

Če gnojimo jeseni, ni tako pomembno, ali je gnoj dovolj star in preležan, celo svež gnoj smemo uporabljati, saj se do spomladi brez posebnih izgub razkroji, organske sestavine se mineralizirajo v soli, ki so dostopne koreninam.

Če hočemo, da bo gnoj dovolj in pravilno izkoriščen, moramo gnojiti jeseni ali vsaj pozimi, sicer ni prave koristi. Za razkroj gnoja je potrebna vlaga, ki je je dovolj le v zimskih mesecih. Nekaj podobnega velja tudi za »umetna« gnojila. Če jih trosimo že jeseni, preidejo čez zimo v raztop, spomladi, ko začne rast, pa njihove soli že izkoriščajo rastline.

Nekatera gnojila potrebujejo za svoj razkroj in za prehod v raztop precej časa; taka gnojila so Thomasov fosfat, apneni dušik in 40% kalijeva sol; to trosimo jeseni, da prek zime zgubi škodljivi klor. Skratka, ko izvajamo jesensko kop, tudi gnojimo!

Najnovejši mali oglasi:

Objavi oglas
Deli s prijatelji
Prejšnji članekPridelovanje semena vrtnin
Naslednji članekPriprava in gnojenje tal za trajnice
Sem delček nečesa, sem delček nekoga, sem delček ustvarjalnosti in sem delček požrtvovalnosti. Sem spletni "zasenjak", ki se posveča spletni prodaji različnih izdelkov, iskanju poslovnih "niš", učenju različnih script, SEO optimizaciji in spletnemu trgovanju na splošno. Sem blogerski odvisnež in kar je najbolj pomembno, sem ustanovitelj KupimProdam.si oglasnika. Tematika, ki sem jo izbral, je namenjena širši populaciji ljudi, saj pišem o meni najbolj priljubljenem rastlinskem in živalskem svetu. Članki večinoma nastajajo spontano, občasno pa se najde kakšna ideja tudi na spletu, ali po kakšni dobri razpravi s prijatelji.