Deli s prijatelji
Presajanje dreves
Presajanje dreves

Pogosto moramo drevo, ki že raste na stalnem mestu, presaditi; morda zato, ker povečujemo stavbo, delamo nov nasip ali izkop prav na prostoru, kjer rastejo drevesa. Včasih moramo drevo presaditi tudi zaradi prevelike gostote v domačem vrtu. Velikokrat namreč sadimo pregosto, ker menimo, da tako majhna sadika ne bo potrebovala toliko prostora. Ko pa bi moralo drevo roditi, sicer nastavi cvetne brste in morda še cveti, pridelek pa zaman pričakujemo. Drevju namreč v krošnji primanjkuje svetlobe in zračnosti.

Presajanje sadnih dreves – posebno takih, ki že nekaj let rastejo na stalnem mestu in so dobro vraščena, ni enostavno. Če drevo ni posebno rodno, ali če rodi sadeže slabše kakovosti in je staro že več let, ga je morda bolje odstraniti in posaditi novo mlado drevo. Seveda moramo izbrati drevo na ustrezni podlagi in bo kmalu ali celo prej zarodilo kot drevo, ki smo ga s težavo in velikimi stroški presajali.

Vestne priprave niso odveč

Drevo, ki ga nameravamo presaditi, mora biti lepe, zdrave rasti in dobrih sortnih lastnosti. Kolikor je drevo starejše in cepljeno na močni podlagi, ali je sejanec, toliko bolj vestno moramo opraviti vse priprave za presajanje. Dreves, za katera je značilna kratka doba rodnosti, kot so koščičarji, ne presajamo, razen če rastejo šele leto ali dve. Drevo moramo pred presajanjem skrbno pripraviti; ob deblu pognojimo s kompostom že dve leti pred presajanjem. Naslednje leto skopljemo navpično okoli drevesa jarek, ki naj bo toliko globok, kolikor globoko sežejo korenine in kolobar, ki naj bo vsaj 50 cm okoli drevesa. Pri kolobarju upoštevajmo starost: čim starejše je drevo, tem večji naj bo kolobar. Ni nujno, da je kolobar okrogel, lahko je tudi pravokoten. Stene obložimo z deskami ali podobnim materialom, med steno in zemljo pa nasujemo ob deblu kompost. Na koreninah, ki jih z odkopavanjem porežemo ali posekamo, naj bodo gladke rezi. Tako bo ostanek korenin laže pognal v kompost med desko in deblom rosne korenine, ki bodo dale presajenemu drevesu moč za rast. Tako drevo raste še eno leto. Ker je koreninski sistem okrnjen, temu primerno prirežemo tudi krošnjo: čim starejše je drevo, tem bolj porežemo krono. Običajno jo porežemo podobno kot pri pomlajevanju. Ogrodne veje skrajšamo do ene tretjine ali manj, kolikor smo pač uspeli ob izkopu ohraniti korenin. Tudi debelejše veje krajšamo na šibkejše sekundarne ogrodne veje. Če so rane velike, jih obrežemo z nožem krivcem in namažemo s cepilno smolo, da omogočimo hitrejše zaraščanje ran in preprečimo okužbo.

Ko se odločimo za presajanje, pripravimo dokončen prostor, da ga ne bo treba ponovno presajati. Če le moremo, jamo za presajanje skopljemo in pripravimo že zgodaj jeseni ali celo leto prej. Jama naj bo dovolj globoka in široka ter založno pognojena; zasipavamo jo tako kot ob sajenju drevesa.

Ob koreninah pustimo čim več zemlje

Ko prenašamo drevo na stalno mesto, moramo paziti, da drevo – posebno korenine – čim manj tresemo, tako da čim več zemlje ostane na koreninah. V ta namen posekamo še srčne korenine in drevo prepeljemo ali prenesemo na stalno mesto. Če drevesa nismo uspeli pripraviti tako, kot je potrebno, lahko izbiramo med dvema možnostima. Najprej drevesne korenine obvijemo z jutasto vrečo, vse skupaj pa povežemo z žico, da se bo s korenin otreslo čim manj zemlje. Lahko pa presajamo tedaj, ko je zemlja zmrznjena. Tudi v tem primeru se zemlja drži korenin in se ne razsuje.

Vsa dela opravimo zelo pazljivo in počasi, da ostane čim več zemlje na koreninah. Globino sajenja prilagodimo prvotnemu rastišču; preplitvo ali pregloboko sajenje namreč slabo vpliva na rast in razvoj presajenega drevesa.

Drevesu nudimo oporo in ga dobro oskrbujemo

V jamo že pred saditvijo zabijemo kol in sicer dovolj globoko in trdno ter nanj privežemo presajeno drevo. Vez mora biti v obliki osmice in je na kolu nižja kot na drevesu, da v primeru, da se zemlja uleže, drevo ne bo viselo ob kolu. Ko se zemlja okoli posajenega drevesa uleže, naredimo drevesni kolobar, da se voda steka k deblu in namaka koreninski sistem.

Starost drevesa, do katere je presajanje še smotrno, je odvisna predvsem od jakosti rasti; čim močnejša je rast, tem mlajše drevo presajamo in obratno. Presajenemu drevesu moramo posvetiti vso pozornost. Zemljo moramo redno okopavati. Čez poletje pinciramo oziroma mandatno, tako da pustimo mladike, ki so potrebne za nadaljnjo rast in razvoj krošnje. Tudi gnojimo in dognojujemo ga redno. Dobro presajeno drevo ne bo rodilo največ leto ali dve.

Večje nasade lahko presajamo tudi strojno, kar je mnogo enostavneje in ceneje kot ročno. Mehanizirano presajamo s traktorjem viličarjem. Le-ta zapiči pod drevo roglje, ga dvigne in prenese na stalno mesto. Vendar pa moramo zemljo, kamor presajamo, dobro pripraviti in pognojiti. Razdalje morajo biti dovolj široke, da bomo s stroji lahko delali.

Objavi oglas
Deli s prijatelji
Prejšnji članekRoparske živalce v naših vrtovih in sadovnjakih
Naslednji članekJabolka krepijo – vsebujejo tudi različna barvila, kot sta klorofil in karotin
Sem delček nečesa, sem delček nekoga, sem delček ustvarjalnosti in sem delček požrtvovalnosti. Sem spletni "zasenjak", ki se posveča spletni prodaji različnih izdelkov, iskanju poslovnih "niš", učenju različnih script, SEO optimizaciji in spletnemu trgovanju na splošno. Sem blogerski odvisnež in kar je najbolj pomembno, sem ustanovitelj KupimProdam.si oglasnika. Tematika, ki sem jo izbral, je namenjena širši populaciji ljudi, saj pišem o meni najbolj priljubljenem rastlinskem in živalskem svetu. Članki večinoma nastajajo spontano, občasno pa se najde kakšna ideja tudi na spletu, ali po kakšni dobri razpravi s prijatelji.