Deli s prijatelji
Pridelovanje čebule iz semena
Pridelovanje čebule iz semena

Čebulo lahko pridelujemo iz semena, s sadikami in dveletnim pridelovanjem iz čebulčka. Pri nas pridelamo največ čebule s saditvijo čebulčka, ki pa ni poceni, saditev sama pa zahteva precej dela.

Znano je tudi, da ni vsaka sorta primerna za določen način pridelovanja. Za pridelovanje čebule iz semena smo doslej uporabljali žitavsko, holandsko in deloma tudi ptujsko rdečo sorto.

Če želimo pridelati več čebule z manjšimi stroški, pa ni pomembna samo izbira sort, temveč moramo poznati tudi pravilen način pridelovanja. Čebula je namreč kultura, ki zahteva posebno nego vse od setve pa do prodaje.

Čebulo lahko pridelujemo na vsaki dobri, rodovitni, humozni zemlji, ki pa ne sme biti zapleveljena. Na njivi ne sme biti kamenja. Dobro uspeva na topli, udelani in globoki zemlji, posebno na naplavinah; pH zemlje naj bo od 6 do 7,5. Dober pridelek zagotavlja tudi namakanje, posebno v področjih z manj padavin. Če je vse to pomembno za pridelovanje čebule s saditvijo čebulčka ali pridelovanje s semenom, je to še pomembnejše za pridelovanje čebule s hibridnimi sortami, ki dajejo veliko večje pridelke.

Čeprav čebula kar dobro prenaša monokulturo, je vendarle bolje, če upoštevamo kolobarjenje. Najboljši pridelek dobimo, če jo gojimo za okopavinami, torej za krompirjem, peso, zeljem, paradižnikom pa tudi tobakom, posebno še, če so bile te okopavine dobro gnojene s hlevskim gnojem. To velja predvsem za pridelovanje čebule, ki jo sejemo spomladi. Pri jesenski setvi pa moramo biti že bolj previdni. Jesenska setev namreč ne prenese zahtevnega gnojenja z dušikom. Jesenska setev je vprašljiva tedaj, če je bila predkultura detelja ali druga metuljnica.

Zemlja naj bo dobro pripravljena

Za spomladansko setev je potrebno globoko zimsko oranje. Setvenico moramo pripraviti tako, da nastane 2 do 3 cm globok drobnozrnati sloj zemlje. Le-ta mora biti pred setvijo dobro sesedena, sicer bo drobno čebulno seme padlo pregloboko v zemljo.

Pred setvijo bi morali zemljo pognojiti tudi z gnojili: 100 do 120 kg fosforja in 150 do 160 kg kalija. Zemlja za pridelovanje čebule mora vsebovati obilo magnezija: 15 do 20 mg na 100 g zemlje. Dušik dodajamo glede na vrsto zemlje in na predkulturo. S tem gnojilom gnojimo samo spomladi in sicer v količini 80 do 120 kg na ha.

Čebula je občutljiva za gnojenje z gnojili, ki vsebujejo klor. Zato bi morali gnojenje s kalijevo soljo opraviti precej pred setvijo: za spomladansko setev v jeseni.

Če zemlja pred setvijo ni bila dovolj sesedena, jo je potrebno povaljati. Jesensko setev opravimo po 10. avgustu, spomladansko pa čim prej, kakor hitro je mogoče, takoj ko je zemlja dovolj osušena.

Setev moramo opraviti z natančno sejalnico; za 1 ha potrebujemo 6 do 8 kg semena dobre kalivosti. Seme posejemo v vrste, ki so oddaljene 28 do 30 cm; razdalja je odvisna tudi od sejalnice. Lahko sejemo tudi dvojne vrste, vrsta pri vrsti, ki so 35 do 45 cm narazen, sejati moramo 2 do 3 cm globoko. Pred setvijo lahko uporabimo tudi herbicid za uničevanje plevelov; tak pripravek je gesagard. Pri uporabi herbicidov pa moramo skrbno upoštevati navodila. Na splošno lahko uporabimo na lahkih zemljah nekoliko manj, na težkih zemljah pa več herbicida.

Seme skali v 4. do 6. tednih; ko kali, potrebuje veliko vlage. Setev največkrat propade zato, ker ni bilo dovolj vlage, čebula pa še ni razvila dovolj korenin. Če na zemlji nastane skorja, je potrebno čebulo med vrstami okopati. V vrsti je ne moremo, saj smo posejali na vsak tekoči meter vrste 35 do 45 semen.

Zaščita pred škodljivci in boleznimi

Čebulo napada čebulna muha. Škodljivca spoznamo po tem, da srčni list čebule porumeni, čebulo pa z lahkoto izpulimo. Ličinke čebulne muhe namreč objedajo »srce« mlade rastline.

Čebulno plesen, ki pri nas povzroči veliko škode, preprečujemo z večkratnim škropljenjem, ki ga ponavljamo od začetka junija v presledkih 10 do 14 dni.

Če nismo uporabili herbicida, bomo morali pleti. Pa tudi s herbicidom uničimo samo nekatere plevele.

Čebulo lahko gnojimo tudi podlistno. Količina je odvisna od vrste zemlje in gnojenja pred setvijo; od 50 do 100 kg na ha.

Pravočasno spravilo

Čebule ne pospravljamo prepozno. Na splošno velja, da jo je potrebno pospraviti, ko je samo še 30 % čebulne betve zelene. Če pospravljamo pridelek pozneje, se kakovost zmanjša. Čebula naj se na pol posuši že na polju v redeh. Vsaj enkrat dnevno jo obrnemo z grabljami (najboljše so lesene), zatem pa jo sušimo v tanki plasti v suhem in zračnem prostoru, Ko je suha, moramo odstraniti suhe dele in korenine. Veliki pridelovalci čebule pospravijo čebulo s polja s stroji, ki hkrati odstranijo suhe dele in korenine.

Če čebule pri spravilu ne osušimo dovolj, jo je treba dosušiti; sušimo jo s toplim zrakom, vendar naj postopek ne bo prehiter. Po sušenju pa se temperatura ne sme prehitro znižati. Prehitro ohlajevanje namreč povzroči kaljenje čebule. Čebula je najbolje spravljena v skladišču, kjer je temperatura 1 do 2° C in 70 % vlage.

Najnovejši mali oglasi:

Objavi oglas
Deli s prijatelji
Prejšnji članekLekarna na vrtu
Naslednji članekČebulna muha in njeno zatiranje
Sem delček nečesa, sem delček nekoga, sem delček ustvarjalnosti in sem delček požrtvovalnosti. Sem spletni "zasenjak", ki se posveča spletni prodaji različnih izdelkov, iskanju poslovnih "niš", učenju različnih script, SEO optimizaciji in spletnemu trgovanju na splošno. Sem blogerski odvisnež in kar je najbolj pomembno, sem ustanovitelj KupimProdam.si oglasnika. Tematika, ki sem jo izbral, je namenjena širši populaciji ljudi, saj pišem o meni najbolj priljubljenem rastlinskem in živalskem svetu. Članki večinoma nastajajo spontano, občasno pa se najde kakšna ideja tudi na spletu, ali po kakšni dobri razpravi s prijatelji.