Deli s prijatelji
Pridelovanje semena srtnin
Pridelovanje semena srtnin

Kakovostno seme je bistveno pomembno za uspešno in gospodarno pridelovanje zelenjave. Zato veljajo v večini držav po svetu in tudi pri nas posebni zakonski predpisi, ki uravnavajo semensko proizvodnjo. Pridelovalec zelenjave mora dobiti kakovostno seme določene vrste in sorte, ki ima po zakonu predpisano uporabno vrednost.

Pri maloštevilnih vrtninah se ujemata tehnološka in fiziološka zrelost. Tako se agrotehnika pridelovanja zelenjave pri mnogih vrtninah ne ujema s semensko proizvodnjo.

Pridelovanje zelenjave za svežo porabo zahteva pri mnogih vrtninah povsem druge vremenske razmere kot pridelava semena. Zelje na primer zelo dobro uspeva v vlažnem podnebju, posebno mu prija velika zračna vlaga; nasprotno pa mora biti v času cvetenja in zorenja semena toplo in suho vreme.

Ker sta sredozemsko in celinsko podnebje primerna za pridelovanje semena, lahko pri nas pridelamo seme večine vrtnin. Najbolje je, če lahko seme vzgajamo v istem območju, kjer bomo kasneje pridelovali zelenjavo, seveda pa je to odvisno od vrste zunanjih dejavnikov, ki vplivajo na cvetenje in zorenje semena.

Vrtnine delimo glede na življenjsko dobo v enoletnice, dvoletnice, triletnice in trajnice.

Enoletnice cvetijo že v prvem letu in pridelamo takrat že tudi seme.

Pri dvoletnicah se v prvem letu razvijejo le vegetativni deli, drugo leto rasti rastline cvetijo in dobimo od njih seme.

Pri triletnicah pa dobimo seme šele v tretjem letu rasti.

Trajnice cvetijo običajno vsako leto in semenijo 4 do 20 let. Rastlina potrebuje za rast hrano in toploto, v razvojnih fazah pa ima še druge potrebe. Za uspešno pridelovanje semena moramo za posamezno vrtnino poznati vse dejavnike, ki vplivajo na jarovizacijo in fruktifikacijo. Naloga proizvodnje sortnega semena je v množitvi selekcioniranih sort po metodiki, ki zagotavlja količinsko in kakovostno zadovoljive pridelke.

Pri pridelovanju semena moramo paziti, da ohranimo sortno čistočo. Večina vrtnin sodi med tuje prašnice, ki jih oprašujejo žuželke ali veter. Zato moramo izolirati posevke različnih sort iste vrtnine kot tudi vrtnine in poljščine, ki se med seboj križajo.

Okrog semenskega posevka odstranimo tudi vse divje rastline, ki se križajo z vrtnino, ki jo semenimo. V kakšni razdalji sme biti semenski posevek druge sorte, je določeno za posamezne skupine vrtnin. Pri križancih na primer, kamor sodijo kapusnice, je predpisana razdalja 200 m, če je posevek v ravnini, če pa je naravna zaščita gozd, grmovje ali podobno, je lahko razdalja manjša.

Če bi seme nenehno razmnoževali, bi počasi izgubljalo del pomembnih proizvodnih lastnosti. Prenašajo se različne bolezni, nastajajo razni manj zaželeni biotopi. Zato mora biti v semensko proizvodnjo nujno vključena selekcija. Z vzdrževalno selekcijo ohranjamo bistvene gospodarske lastnosti sorte, in tako je začetek vsake semenitve elitno seme, ki ga dobimo pri selekciji.

Naša semenska proizvodnja seveda še ne izpolnjuje vseh zahtev. S selekcijo se poleg semenarne ukvarjajo še na maloštevilnih posestvih, kjer poteka to delo vzporedno z drugo proizvodnjo.

Žlahtniteljev, ki bi bili specializirani in bi se ukvarjali izključno s selekcijo posameznih vrtnin, nimamo, saj delajo na vzdrževalni selekciji ljudje, ki so zadolženi z drugimi proizvodnimi nalogami in se tako ne morejo poglobiti v delo, kot bi bilo potrebno.

Zaradi pomanjkanja osnovnega semena iz domačih selekcij se semenska podjetja zatekajo k uvozu le-tega. S tem semenom imajo pogosto slabe izkušnje. Seme so pridelali v povsem drugačnih podnebnih razmerah, kot so naše in lahko tako kljub navidezno izenačenemu posevku vrtnin manjka kakšna od bistvenih proizvodnih lastnosti.

Tako na primer seme solate, ki je iz hladnejšega območja, ne vzdrži nekoliko višjih temperatur pri nas in požene v cvet, preden zavije glavo. Čebula Srebrnjak pogosto ob nekoliko nižjih temperaturah jarovizira ker je seme pridelano v toplejših območjih.

Prizadevati si moramo, da bi vsaj za pridelovanje naših najpomembnejših vrtnin imeli lastno selekcijo za osnovni semenski material. In kljub temu, da pridelujemo vedno več zelenjave iz hibridnega uvoženega semena, je prav, da pri vsaki pomembnejši vrtnini zadržimo in vzdržujemo sorto, ki bi, če bi prenehali uvažati hibride, zadostila našim potrebam po pridelovanju zelenjave.

Deli s prijatelji
Prejšnji članekBonsai mistično skrivnostno drevo
Naslednji članekPrekopljimo zemljo jeseni
Sem delček nečesa, sem delček nekoga, sem delček ustvarjalnosti in sem delček požrtvovalnosti. Sem spletni "zasenjak", ki se posveča spletni prodaji različnih izdelkov, iskanju poslovnih "niš", učenju različnih script, SEO optimizaciji in spletnemu trgovanju na splošno. Sem blogerski odvisnež in kar je najbolj pomembno, sem ustanovitelj KupimProdam.si oglasnika. Tematika, ki sem jo izbral, je namenjena širši populaciji ljudi, saj pišem o meni najbolj priljubljenem rastlinskem in živalskem svetu. Članki večinoma nastajajo spontano, občasno pa se najde kakšna ideja tudi na spletu, ali po kakšni dobri razpravi s prijatelji.

PUSTITE KOMENTAR

− 1 = 6