Deli s prijatelji
Pridelovanje solate
Pridelovanje solate

Vsak vrtnik, ki ima vsaj malo zemljišča, vzgaja solato, ker ima predvsem, če jo presajamo, zelo kratko dobo rasti – dva do tri mesece. Zato za njo lahko na isti površini gojimo potem še druge vrtnine. Da bi imeli solato vse leto, jo moramo sejati tudi do 20 krat na leto, od januarja pa do julija. Januarja in februarja sejemo solato v grede ali rastlinjake, nato pa opravimo poletne setve vsak teden.

Izbira tal in obdelava

Za pridelovanje solate izberemo tla, ki se zgodaj spomladi hitro, ogrejejo, ki so bogata s humusom. Poleti pa morajo tla dobro zadrževati vlago, zato naj bodo nekoliko težja. Solata sicer uspeva na vseh tipih tal, vendar pa dosežemo hitro rast in s tem kakovosten pridelek samo na dobri strukturni zemlji.

Pridelovanje solate
Solata

Solata ne prenese kislih tal, ker v njih običajno primanjkuje magnezija, ki je pomemben za normalni razvoj. Najbolje je, če pH tal znaša 6,5 do 7,5. Za pridelovanje solate pa tal neposredno ne apnimo, ampak uporabljamo alkalna gnojila. Za solato izberemo tla, ki so v stari moči, kar pomeni, da smo predhodni kulturi obilno pognojili s hlevskim gnojem ali pa s kompostom. Če pa solato gnojimo neposredno s hlevskim gnojem, mora biti le ta dobro uležan. Za solato moramo tla temeljito obdelati že v jeseni, ko zaorjemo kompostiran hlevski gnoj. Zgodaj spomladi površino prebranamo in povaljamo, da laže sejemo ali presajamo.

Če solato sejemo potem, ko smo že pobrali eno vrtnino, npr. špinačo, preorjemo bolj plitvo, vendar pa zemljišče zelo skrbno obdelujemo. Majhno površino, nekaj kvadratnih metrov, prelopatimo in pograbimo.

Nižje temperature za čvrste glave

Solata glede toplote ni preveč zahtevna, najugodnejša temperatura za vzgojo pa je od 15 do 20° C. Pri temperaturah, ki so višje od 20° C, posebno ob suši, solata zelo slabo uspeva, ravno tako tudi pri temperaturah pod 10° C. Pri nizkih temperaturah se razvijejo zelo majhne in čvrste glave, pri previsokih temperaturah, posebno če primanjkuje svetlobe, pa so glave rahle in bledozelene, tudi bolezni se hitreje razvijajo. Višje temperature ugodno vplivajo na kalitev in začetni razvoj, za tvorbo čvrstih glav pa so potrebne nižje temperature.

Ukoreninjene sadike prenesejo nizke temperature tudi do -6° C, zimska solata pa je za nizke temperature še bolj odporna, vendar pa samo v stanju rozete.

Zalivanje je nujno

Solata zahteva za uspešen razvoj visoko talno in zračno vlago. Za pridelovanje je optimalna vlažnost 70 do 80 %. Če je zračna vlaga višja kot 90 %, se intenzivno razvijejo bolezni, če pa rastline nekaj časa stojijo v vodi, jim začno odmirati korenine. V primeru, da so tla suha, se zakasni razvoj glave, zato dobimo zelo majhne pridelke. Ker solata zahteva veliko vlage, raste uspešno samo, če jo dobro zalivamo. Intenzivne rasti solate ne moremo pričakovati brez namakanja, zato je nujno, da zalivamo že, če nekaj dni ne dežuje.

Zahteva dovolj svetlobe

Tudi glede osvetlitve je solata zelo občutljiva. V senci dreves ali kot vmesni posevek med višjimi vrtninami zelo slabo uspeva; v tem primeru pridelamo rahle, potegnjene glave. Solata je zelo odvisna tudi od dolžine dneva, zaradi česar moramo za posamezne letne čase izbirati ustrezne sorte. Prehod iz vegetativnega razvoja v cvetenje pa je, kot navajajo nekateri avtorji, bolj odvisen od temperature in nekoliko manj od dolžine dneva in vlage. Zato v višjih legah lahko goje npr. sorto braziljanka tudi poleti.

Veliko hranil in mikroelementov

Pridelek solate, ki znaša 250 kg na hektar, odvzame tlem 55 kg dušika, 25 kg P2O5, 110 kg kalija, 35 kg kalcija in 6 kg MgO. Solato pognojimo s 75 do 100 kg dušika na hektar, 150 do 200 kg kalija in ravno toliko fosforja.

Ob pomanjkanju dušika so listi bledo do svetlo zeleni ali rumeni, solata raste počasi. Zato jo dognojimo s 100 kg dušika na hektar. Dušika primanjkuje predvsem, če je veliko dežja in se zato izpira v spodnje plasti zemlje.

Pomanjkanje fosforja se pojavlja predvsem v zemlji, ki je bogata s kalcijem in železom. Listi postanejo purpurno obarvani ali rjavkasti, čvrsti in majhni.

Pri pomanjkanju kalija dobimo nežne liste in zelo rahle glave, izrazitih znakov na listih pa ni videti.

Če primanjkuje magnezija, se na zunanjih starejših listih pojavljajo kloroze. Magnezija primanjkuje predvsem v kislih tleh. Listi so rumeni in zastanejo v rasti, če rastlini primanjkuje molibdena, ki je najpomembnejši mikroelement. Tudi ta primanjkuje v kislih, z železom bogatih tleh.

Pridelovanje solate in kolobar

Za solato so zelo primerni predposevki, ki smo jih izdatno gnojili s hlevskim gnojem. Take vrtnine so: zelje, kumare, paradižnik itn. Solato pridelujemo kot vmesni posevek med redkvico, peteršiljem, porom, kolerabico. Po zgodnji solati pa pridelujemo zelje, kolerabo, korenček, rdečo peso, špinačo. Solato pridelujemo z neposredno setvijo ali pa s presajanjem.

Če želimo, da posevek zavzema površino manj časa, se bolj enakomerno razvija in da večji pridelek, potem najprej vzgojimo sadike, ki jih nato presadimo.

Težave pri neposredni setvi

Ta način vzgoje je precej razširjen za pridelovanje pozne in poletne solate. Pri visokih temperaturah pa poleti lahko nastanejo težave pri kalitvi. Zato je priporočljivo, da posejemo do 30 % več semena ali pa seme 2 do 3 ure prej navlažimo. Nato naj bo seme štiri do šest dni v prostoru, kjer je temperatura 4 do 6° C in urejeno dobro zračenje. Pred setvijo seme posušimo.

Pri neposredni setvi teže predvidimo čas pridelovanja kot pri vzgoji iz sadik. Neposredna setev uspe, če je temperatura zemlje višja kot 7° C. Čas med eno in drugo neposredno setvijo določimo glede na temperaturo; drugič ne sejemo, dokler prva setev ni vzkalila. Pri neposredni setvi na prosto dobimo pridelek od srede junija dalje.

Prihodnost zemeljskih lončkov

Pri tem načinu ločimo:

  • setev v zabojčke in potem pikiranje,
  • setev v gredo brez pikiranja,
  • setev v zemeljske ali druge lončke.

Pri setvi brez pikiranja so sadike ob presajanju bolj občutljive za šok, saj nimajo močno razvitih korenin in dalj časa po presajanju ne začno intenzivno rasti, če se odločimo za pikiranje, se razvijejo čvrste sadike, ki imajo veliko stranskih korenin, zato dobro prenesejo presajanje. Na 1 m2 dobimo 3000 sadik, posejati pa moramo 5 g semena, vendar ta metoda vzgoje zahteva zelo veliko dela.

Zato bi z uvedbo obloženega semena, sejalnic kot tudi rastnih substratov to metodo vzgoje počasi opuščali in prešli na sodobnejšo vzgojo sadik, kakršna je strojna setev v zemeljske lončke. Stroj izdela zemeljske lončke, hkrati vanje poseje solatno seme in ga pokrije s perlitom. Za vzgojo solate so zemeljski lončki široki in dolgi 4,5 cm, vanje stroj poseje eno obloženo seme. Lončke, ki so v bloku, postavijo na tla rastlinjaka in jih do kalitve pokrijejo s prozorno folijo. Po tej metodi so na Nizozemskem že pred 20 leti vzgojili 95 % vseh sadik solate. Za izdelavo zemeljskih lončkov je zelo pomembna sestava substrata za lončke. Lončke sestavlja 40 odstotkov prostornine svetle in 60 odstotkov temne šote. Na 1 m3 je potrebno dodati 80 kg peska, 2,5 kg kalcijevega karbonata, 1 kg mešanega gnojila N: P: K v razmerju 16 : 10 : 20, 0,5 kg superfosfata in 0,30 kg sledovnih ali mikroelementov.

Za sadike le kakovostno seme

Za vzgojo sadik je zelo pomembna kakovost semena z visoko kalivostjo, temperatura naj bo 15 do 20° C, potrebujejo ustrezno talno in zračno vlago, predvsem pa razkužen substrat.

Čas vzgoje sadik je zelo odvisen od letnega časa; v januarju vzgojimo sadiko v 60 dneh, pri setvi v februarju in marcu v 50 dneh, pri setvi v maju pa v 25 dneh.

Solato presajamo na razdaljo 20 x 20 do 30 x 30 cm, odvisno od sorte in časa vzgoje. Tudi na večje površine presajamo solato na gredice oziroma v trakove po 2 do 6 vrst, med njimi je razdalja 40 do 60 cm. Pri presajanju pazimo, da sadimo plitvo, samo korenine naj pridejo v zemljo. Zemeljske lončke posadimo samo do 3/4 v zemljo, sicer sadike pri močnem zalivanju propadejo.

Če vzgajamo solato iz sadik, potrebujemo 0,5 kg semena na hektar, pri neposredni setvi pa 2 do 3 kg na hektar. Neposredno setev moramo redčiti, da se rastline normalno razvijejo.

Gnojenje

Solata je intenzivna kultura, ki uspeva na tleh z rahlo kislo reakcijo. Največkrat zanjo ni potreben poseben dodatek apna, saj ga vsebuje večina mešanih granulatnih gnojil. Na en hektar dodamo naslednje količine hranil: 80 do 120 kg dušika, 80 do 130 kg fosforja in 150 kg kalija. Tako je zemljišče dobro založeno s hranili.

Dva tedna pred setvijo ali sajenjem solate zemljo pognojimo z organskimi gnojili: preperelim hlevskih gnojem, kompostom, šoto ali raznimi tržnimi šotnimi gnojili. Tedaj potrosimo tudi rudninska gnojila. Večina gnojil je v obliki zrnc (granulirana). Na 1 m2 potrosimo 80 gramov kompleksnega gnojila, ki vsebuje vsa tri rastlinska hranila: dušik, fosfor in kalij. V ta namen lahko dobimo gnojilo v manjših vrečkah – NPK 12-12-12. Ko se rastline razvijajo, dodano gnojilo ne sme priti v stik z rastlino, ker povzroči ožig. Zato med vrstami z žličko ali lopatico previdno potrosimo še 20 do 30 gramov dušičnega gnojila KAN, nato pa gredo zalijemo.

V trgovini dobimo 2 litrske steklenice tekočega gnojila rastlin, ki ga po navodilu razredčimo z vodo v zalivki in zalivamo med vrstami. Uspešno uporabljamo tudi tekoče gnojilo.

Ker na vrtu gnojil ne moremo tehtati, jih odmerjamo z žlico, pestjo ipd. V ta namen naj služi naslednja preglednica o količini gnojil oziroma njihovi teži: pest mineralnega gnojila = 50 gramov, jedilna žlica gnojila = 15 do 20 gramov, plastičen jogurtov kozarec = 250 gramov.

Šoto in šotna gnojila odmerjamo z litri s plastičnimi vedri, tekoča gnojila pa s plastičnim čepom plastenke in po navodilu proizvajalca.

Sorodna povezava:

Sorodna iskanja:

  • Solata
  • Sadike solate
  • Pridelava solate
Objavi oglas
Deli s prijatelji
Prejšnji članekReja kuncev – linijska in zaprta reja
Naslednji članekSolata – pomemben delež v prehrani
Sem delček nečesa, sem delček nekoga, sem delček ustvarjalnosti in sem delček požrtvovalnosti. Sem spletni "zasenjak", ki se posveča spletni prodaji različnih izdelkov, iskanju poslovnih "niš", učenju različnih script, SEO optimizaciji in spletnemu trgovanju na splošno. Sem blogerski odvisnež in kar je najbolj pomembno, sem ustanovitelj KupimProdam.si oglasnika. Tematika, ki sem jo izbral, je namenjena širši populaciji ljudi, saj pišem o meni najbolj priljubljenem rastlinskem in živalskem svetu. Članki večinoma nastajajo spontano, občasno pa se najde kakšna ideja tudi na spletu, ali po kakšni dobri razpravi s prijatelji.