Deli s prijatelji
Gnojenje tal za trajnice

Grede za sajenje trajnic najprej prelopatimo na globino dveh lopat in zrahljamo s peskom in šoto.

Če je potrebno, dodamo tudi apno. Pesek ima daljši rahljalni učinek kot šota, ki v dveh, treh letih razpade v rahlo, preperelo zemljo.

Apnimo kisla tla, ker je najugodnejši pH za trajnice med 6,5 in 7. Pred saditvijo trajnic moramo tla dobro pognojiti s kompostom, z zrelim gnojem ali listovko.

Z njimi ne vnesemo v zemljo le hranilnih snovi, pač pa tudi bakterije, ki so za tla zelo pomembne. Organska gnojila dodamo zgornji plasti zemlje (v globljih plasteh se delovanje bakterij zmanjša).

Trajnicam ne moremo rahljati zemlje vsako leto, kot npr. pri pridelovanju vrtnin, zato moramo zagotoviti rahlost tal, ki bo trajala več let. Tla bomo temeljito pripravili še pred saditvijo (odvisno od lastnosti zemlje).

Imamo peščena tla, ki vsebujejo le okrog 18% ilovice, nato srednje težka tla, ki vsebujejo do 44% ilovice, in težka tla, ki imajo nad 45 % in več ilovice oz. gline, ter veliko vmesnih tal.

Peščena tla so prepustna za vodo, zrak, v njih korenine dobro dihajo, mikroorganizmi hitro razkrajajo organske snovi v tleh.

Vse to pa ne ustreza vrtnim rastlinam. Zato moramo peščena tla zboljšati z dodajanjem ustreznih materialov, npr. s kompostovko, z ilovico, tudi s perlitom, ki zadržuje vlago v tleh.

Težka, glinasta tla so nasprotno zbita in vlažna. V njih zrak in voda težko krožita. Pri težkih zemljah si pomagamo s peskom, šoto, koksom in podobnim materialom, da jih zrahljamo in naredimo bolj prepustne.

Deli s prijatelji
Prejšnji članekPrekopljimo zemljo jeseni
Naslednji članekMandelj, granatno jabolko in lobodika
Sem delček nečesa, sem delček nekoga, sem delček ustvarjalnosti in sem delček požrtvovalnosti. Sem spletni "zasenjak", ki se posveča spletni prodaji različnih izdelkov, iskanju poslovnih "niš", učenju različnih script, SEO optimizaciji in spletnemu trgovanju na splošno. Sem blogerski odvisnež in kar je najbolj pomembno, sem ustanovitelj KupimProdam.si oglasnika. Tematika, ki sem jo izbral, je namenjena širši populaciji ljudi, saj pišem o meni najbolj priljubljenem rastlinskem in živalskem svetu. Članki večinoma nastajajo spontano, občasno pa se najde kakšna ideja tudi na spletu, ali po kakšni dobri razpravi s prijatelji.