Deli s prijatelji
Pritlikavi netopir (Pipistrellus pipistrellus)
Pritlikavi netopir (Pipistrellus pipistrellus)

Pritlikavi netopir (Pipistrellus pipistrellus) je najmanjša evropska krilata žival. Meri od 6 – 7 cm, od tega je sam rep dolg 3 cm.

Je skoraj edini na prostem opaženi netopir, ki je doma tako na deželi kot v mestu. Prenaša tudi neugodne vremenske razmere. Ko so drugi netopirji že zdavnaj v zimskem počivališču, ga v milejših zimah dostikrat vidimo, kako celo podnevi leta naokoli. Netopirji so nenavadne živali. Sesalci so, ki letajo.

Že to je nenavadno, da sesalci letajo. Še bolj čudno je, da čez dan mirujejo v svojih skrivališčih in visijo z glavo obrnjeno navzdol. Tudi pritlikavi netopir si za počitek najraje izbere zidne špranje in drevesne votline. Kjer spijo netopirji skupno v velikem številu, so tla na debelo pokrita z njihovimi odpadki. Ko so znanstveniki te odpadke preiskali, so našli v njih polno ostankov različnih žuželk. S tem so dokazali, da je netopir za človeka koristen, ker uniči mnogo škodljivcev. Je izrazit žužkojedec (Insectivora).

Ko se stemni, gredo netopirji na lov. Slišati je njihove vreščeče glasove, ko švigajo po zraku. Najljubša lovišča so jim bližine cestnih svetilk, kjer se nabere največ žuželk. Ostri zobje netopirja so kos tudi najtršemu hitinskemu oklepu govnjača (hrošč iz družine skarabejev).

Za svoj zarod si izberejo posebna skrivališča, v katerih lahko mladiči ostanejo, ko gre mati na lov. Sprva jih mati ne jemlje s seboj na lov na žuželke.

Let netopirja je nekaj posebnega. Slep netopir prav tako drzno leta, kakor tisti, ki vidi. Z največjo hitrostjo lahko zleti skozi odprtinico, ki je samo nekoliko večja od prečnega obsega njegovega trupa. Zakaj je to tako, dolgo niso vedeli. Dandanes pa vemo, da netopirji oddajajo ultrazvočne valove, ki jih človek ne sliši (30.000 do 70.000 nihajev v sekundi), v ritmičnih zaporedjih do 170-krat na sekundo. Te glasove razvija žival v grgravcu, prihajajo skozi nosno in ustno votlino v zunanjost.

V notranjosti nosa imajo netopirji veliko izrastkov, ki usmerjajo zvok. Velika (nekatere vrste imajo sicer manjša) ušesa pa so sprejemniki odbitih valov. Valovi se v drugačni valovni dolžini vračajo v netopirjeva ušesa. Ovira, ki spremeni ultrazvočno valovanje, je tudi žuželka. Seveda, določeno odbojno valovanje pove živali, da to ni ovira, ki se ji mora umakniti, pač pa jo lahko pohrusta.