Deli s prijatelji
Ptice pevke
Ptice pevke

Kakor pri vseh drugih živalih sta razvojna pot in življenjska doba tudi pri pticah zelo različni. Zunanje ptice pevke dočakajo v prosti naravi zaradi težjih življenjskih razmer poprečno precej manjšo starost kakor skrbno negovane sobne ptice pevke. Tako je življenjska pot kanarčkov, ki sodijo nesporno med človeku najbolj priljubljene živalce, razvojno precej hitra, saj se od materine toplote, ko pridno sedi na oplojenih jajčkih, že po nekaj dneh v rahlih obrisih razvije zarodek in naglo raste. Že po osmih dneh oplojena jajčeca izgubljajo zunanji lesk in postajajo neprozorna.

Samička le prav za kratek čas zapušča gnezdo, da bi se jajčka preveč ne ohladila in bi v njih pomrli razvijajoči se zarodki. V nekaj sekundah zaužije nekoliko hrane, saj je mnogo ne potrebuje, ker skoraj negibno sedi na gnezdu. Naglo poleti še k napajalniku, da se odžeja in si zmoči perje, da bi se jajčne lupinice omehčale in bi jih po trinajstih dneh že povsem razviti ptički laže prebili ter raztrgali tesen oklep.

Ptice pevke
Ptice pevke

Če je v sobi, kjer samičke valijo, dovolj svetlobe, svežega zraka in vlage, poteka vse lepo po naravnem načrtu. Če pa je soba presuha, je dobro jajčka, ko samička zapusti gnezdo, poškropiti z mlačno vodo. In vendar so naši upi in pričakovanja včasih zaman. Mine že štirinajst dni in jajčka, ki so prej stala v gnezdu skoraj navpično, omahnejo in mrko potemne. V naslednjih dveh dneh se pojavi sumljiv lesk nad ovalnimi krstami pomrlih ptičkov. Vzrokov za to nesrečo je lahko več. Morda smo samičke preslabo hranili, zlasti z enolično in z vitamini premalo bogato hrano. Morda samička ni s kljunčkom dovolj vestno obračala jajčk, da bi se enakomerno segrevala in tako omogočala enakomeren razvoj zarodka. Morda je samička morala žalostno prenočevati na palički, ker smo neprevidno ugasili luč prav v trenutku, ko je skočila z gnezda h koritcu, pa so se jajčka ponoči ohladila. Če pa je šlo vse po sreči, že šestnajsti dan dvigajo zdravi mladički svoje glavice in slepi prosijo hrane svojo še nepoznano mater. Nebogljeni »goliči« že v nekaj dneh dobe rahel puhek in drobceno perje, ki naglo raste, tako da so v treh tednih že kar lepo obarvani. Ko jim po 5 do 7 dneh nataknemo sklenjene aluminijaste obročke, moramo biti zelo previdni, kajti nekatere mamice v svoji pretirani vnemi za čistočo gnezda skušajo odnesti z iztrebki skupaj tudi sivkaste obročke, ki pa čvrsto objemajo nožiče še majhnih in lahkih mladičkov. Tako preskrbna mati odnese z obročkom vred tudi nemočnega mladička in ga spusti na tla kletke. Nekateri mladički se v visoki kletki ob padcu ubijejo, drugi pa tako srečno padejo, da po zaslugi elastičnosti svojega drobcenega telesa še ostanejo živi, toda obsojeni na smrt, če jih pravočasno ne najdemo in rešimo. Tudi če je mladiček že skoraj mrtev, ga oklenimo v dlan In dihajmo vanj, pa ga bomo vendarle še oživili. Potem pa ga dajmo nazaj v gnezdo med tople bratce in sestrice, pa se nam bo verjetno ohranil. Nekatere samičke zagrešijo tako, nam skoraj nepredstavljivo dejanje, le po naključju, druge pa spet vztrajno in dosledno odnašajo obročkane mladičke iz gnezda. V tem drugem primeru si preudaren gojitelj lahko pomaga na več načinov: če imamo hkrati več gnezd, tej nesrečni materi zaenkrat odvzamemo njeno gnezdo in ji podtaknemo gnezdo druge samičke, v katerem so nekaj dni starejši, odrasli in že obročkani mladiči. Presenetljivo je, da samičke v svoji izredni materinski vnemi ali ne opazijo ali pa nočejo opaziti te krute spremembe. Seveda zdaj zaman skušajo odnašati čudno umazanijo (obročke!) in odnehajo, ker se že krepki mladički uprejo nezaželenemu transportu v smrt. Nekatere samičke so pa prav po žensko trmaste in energične, da polomijo mladičkom nežne »nožiče«. Če bi se to ponovilo tudi pri drugem gnezdu, taki samički več ne zaupamo vzgojne skrbi, pa njena jajčka, če gre za izredno genetsko dragoceno samičko, podtaknemo drugi samički, ki jo poznamo kot odlično mater. V kolikor nimamo hkrati več gnezd s približno enako starimi mladički, si lahko pomagamo tako, da narežemo tanke koščke časopisnega potiskanega papirja in z njimi nasteljemo dno gnezda, da se sivi obročki težko ločujejo od sivih tiskarskih črk, med katerimi se skrivajo obročkane »nožiče«.

Ko so gnezda polna zdravih mladičkov, ki proseč hrane dvigajo glavice, kakor da bi iz gnezda rasla rdečkasta roža, imata starša – velikokrat vso skrb prevzame mater – obilo skrbi, ki pa jo nosi tudi gojitelj. Ta bo seveda poskrbel za pravšnjo hrano, da se bo mladi rod uspešno razvijal. Jajčna hrana (ribano ali nasekljano v trdo kuhano kurje jajce, suhe drobtinice belega kruha, makovo zrnje, nariban rdeč korenček, nekaj kapljic ribjega ali posebnega vitaminskega pripravka) naj bo vedno sveža. Paziti moramo, da se ne bi skisala, zato jo hranimo največ nekaj ur na hladnem, vendar ne v hladilniku, ker bi jo sicer morali spet previdno ogrevati. Zelenjave dodajamo zelo malo, in to šele takrat, ko so mladički stari vsaj deset dni. Voda naj bo postana, zrnje pa čisto in zdravo.

Ptice pevke in paritveni nagon

Komaj so mladiči doživeli tretji teden, že se pri nekaterih samicah zbudi po našem gledanju prenagel paritveni nagon za drugo gnezdo. Mladički prvega gnezda so že nekoliko odrasli, sami se že spreletavajo s paličke na paličko in prosijo mater za hrano. Ta pa se jim neusmiljeno umika in jim celo puli perje, da bi spletla novo gnezdo. Spet kritični dnevi za gojitelja! Seveda, če sta bila v parilnici oče in mati, pa je dobri mož hranil svojo »izbranko« na gnezdu, bo zdaj ta težava navadno lahko rešena. Mimogrede bo opravil svoje zakonske dolžnosti kot mož, hkrati pa se bo izkazal tudi kot dober oče in pridno hranil nenasitne požeruščke. So pa tudi med kanarčki taki možje, ki jim je druga dolžnost čisto odveč. Nekateri rejci obdržijo po eno ali dve stari samički, ki jih zaradi visoke starosti (5 ali več let) sploh več ne parijo, ampak jih imajo kot odlične »dojilje«. Pri njih se namreč nagon skrbne matere ohrani dlje časa kot paritveni nagon. Naj bo tudi moškemu spolu v čast povedano, da najdemo tudi take ostarele samčke, ki dobrosrčno hranijo tuje lačne sirote.

Pereč problem drugega gnezda ob še nedoraslih mladičih iz prvega gnezda rešujemo lahko tudi tako, da spolno prepotentno mater z gnezdom vred z vmesno žično steno ločimo od mladičev in postavimo paličko tako daleč od pregrade, da samica skozi rešetko še lahko pita otroke iz prvega gnezda, ne da bi jim mogla puliti perje. Ko pa mladički že znajo jesti sami, se poslovijo od svojega gnezda, matere in očeta ter razigrano in prešerno uživajo svobodo v novo izbrani prostorni kletki.

Najnovejši mali oglasi:

Objavi oglas
Deli s prijatelji
Prejšnji članekVinska Trta in Bolezni
Naslednji članekJazbečar – Kratkonogi Ljubljenec
Sem delček nečesa, sem delček nekoga, sem delček ustvarjalnosti in sem delček požrtvovalnosti. Sem spletni "zasenjak", ki se posveča spletni prodaji različnih izdelkov, iskanju poslovnih "niš", učenju različnih script, SEO optimizaciji in spletnemu trgovanju na splošno. Sem blogerski odvisnež in kar je najbolj pomembno, sem ustanovitelj KupimProdam.si oglasnika. Tematika, ki sem jo izbral, je namenjena širši populaciji ljudi, saj pišem o meni najbolj priljubljenem rastlinskem in živalskem svetu. Članki večinoma nastajajo spontano, občasno pa se najde kakšna ideja tudi na spletu, ali po kakšni dobri razpravi s prijatelji.