Deli s prijatelji
Pušpan
Pušpan

V času naših prababic ni bilo vrta brez pušpana. Kot samostojen grm je bil lahko ovalno ali kroglasto prirezan. V velikih vrtovih in parkih so oblikovali iz pušpanovih grmov cele stene, ki so kot kulise delile nasad v različne oddelke. V tem stoletju so pričeli opuščati in končno povsem opustili gojitev pušpana. Zamenjali so ga manj togi, hitro rastoči grmi, pušpan pa je ostal le še na pokopališčih.

Pušpan ponovno odkrit

Zadnja leta pa smo pušpan ponovno »odkrili«. Spet ga gojimo v vrtovih, kjer raste kot posamičen grm, ki smo mu z rezjo dali želeno obliko, kot živa meja, včasih je obrobek grede, včasih deli njegova stena okrasni vrt od zelenjadnega. In prav je tako! Pušpan (Buxus) je nezahtevna rastlina iz družine pušpanovcev (Buxaceae).

Naša domača vrsta je navadni pušpan ali zelenika (Buxus sempervirens). Zimzelen grm ima na četverorobem steblu nasprotne usnjate liste ovalne oblike. Listi se močno svetijo. Rastlina cveti spomladi. Cveti so enospolni, sede v pazduhah listov in so neznatni. Prav zaradi teh lastnosti je vredno gojiti pušpan. Pustimo ga rasti v njegovi naravni obliki. Gost, lepo oblikovan grm bo lepo poživilo na vrtu med pestrim poletnim cvetjem, še lepše pa se bo bleščalo njegovo temno zeleno listje, ko bo vrt spal pod snežno odejo.

V našem podnebju zraste pušpan približno meter visoko, na jugu, zlasti v Makedoniji, pa tudi v več metrov visoko drevo. Njegov les je zelo trd, lepe svetlo rumene barve, popolnoma gladek, zaradi česar je nadvse primeren za rezbarjenje. Pušpan uspeva v vsakih tleh, da so le dovolj mokra. Če nima dovolj vlage, ga radi napadejo kaparji. Razmnožujemo ga s potaknjenci.

V ta namen pripravimo potaknjence v poznem poletju iz dozorelih odganjkov. Potaknemo jih v zaboje, napolnjene z vlažno šoto, in pustimo, da prezimijo v hladnem, toda svetlem prostoru. Lahko pa tudi že sredi poletja izkopljemo posamezne rastline, lahko starejše, po malem že gole. Posadimo jih na mirnem, polsenčnem mestu tako, da bodo vejice le z gornjo tretjino na površju. Jamo, kamor smo rastline posadili, napolnimo s šoto, ki bo zagotavljala stalno vlago. Do jeseni bodo vejice zanesljivo odgnale korenine in dobro prezimile, spomladi pa bomo imeli krepke sadike.

Pušpan potrebuje v naravi mnogo vlage in padavin. Na vlago ne smemo pozabiti, ko je v zaprti gredi, če je le mogoče, uporabljamo mehko ali vsaj postano vodo. Ker pelje premočno zalivanje do gnilobe in trohnenja, vmes kdaj zalijemo z ustreznimi pripravki, ki razkužijo prst in ohranijo korenine ali potaknjenke zdrave.

Drugi način razmnoževanja: potikamo namreč neposredno na prosto na skrbno pripravljeno gredo. Med potaknjenci naj bo 5 cm razmika, med vrstami pa 20 cm, da lahko okopavamo. Med prst mešamo (vsaj v vrsti) mokro šotnico, da dosežemo primerno sestavo in kislo reakcijo tal. Ko je zarodišče potaknjeno, sledi rahlo zalivanje. Nad nasadom zgradimo primerno nosilno ogrodje za senčilne letve. Če letev nimamo, ga prekrijemo s smrečjem. Tudi vrečevina in podobna plastična pletenina sta primerni senčili.

Pušpan ostane na gredi vse poletje in ga šele jeseni presajamo. Ko je dodobra ukoreninjen in v rasti, odstranimo v deževnem vremenu omenjeno senčilo. Smrečje se sčasoma osiplje in prepušča potaknjenkam postopoma potrebno svetlobo. Potrebna je postopnost privajanja na svetlobo in sonce, zato odstranjujemo senčila vselej v deževju. Ta zahteva velja tudi za jesensko razmnoževanje v zaprli gredi.

Poznamo več vrst pušpana. Za naše razmere je najbolj primerna drevesasta zelenika (Buxus sempervirens ‘Arborescens’), ki je odporna proti mrazu, česar ne moremo trditi za vse tuje.

Sorodna povezava:

Objavi oglas
Deli s prijatelji
Prejšnji članekMagnolija – mikavna rastlina
Naslednji članekSrobot – pogosta in zelo cenjena vzpenjalka
Sem delček nečesa, sem delček nekoga, sem delček ustvarjalnosti in sem delček požrtvovalnosti. Sem spletni "zasenjak", ki se posveča spletni prodaji različnih izdelkov, iskanju poslovnih "niš", učenju različnih script, SEO optimizaciji in spletnemu trgovanju na splošno. Sem blogerski odvisnež in kar je najbolj pomembno, sem ustanovitelj KupimProdam.si oglasnika. Tematika, ki sem jo izbral, je namenjena širši populaciji ljudi, saj pišem o meni najbolj priljubljenem rastlinskem in živalskem svetu. Članki večinoma nastajajo spontano, občasno pa se najde kakšna ideja tudi na spletu, ali po kakšni dobri razpravi s prijatelji.