Deli s prijatelji
Perlit
Perlit

Perlit izdelujemo iz vulkanske steklene rudnine »Uparit«, kremenov porfir. Te rudnine vsebujejo kristalno vezano vodo. Če te kamnine hitro segrejemo do temperature 1100 do 1200° C, postanejo plastične, kristalno vezana voda se sprošča in izpareva. Tako nastanejo drobna zrna v obliki biserov s premerom 0,2 do 3 mm. Pri tem se osnovna surovina razteza in poveča prostornino 10 do 14 krat. V ZDA so ga pričeli izdelovati leta 1940.

Ker pri raztezanju surovina tako poveča prostornino, postane izredno porozna. Zrna perlita imajo zelo veliko mikroskopsko majhnih por, napolnjenih z zrakom, zato tehta liter perlita samo 90 g. Če primerjamo to težo s težo enega litra materije pred raztezanjem, ki je 1,5 kg, si lahko predstavljamo, kako zelo se je povečala zračnost materiala z razkrajanjem. To zračnost s pridom uporabljamo za rahljanje močno zbitih tal. Delci perlita v velikosti 1 do 4 mm rahljajo zemljo, preprečujejo zaskorjitev, tla postanejo bolj zračna in rahla. Ta lastnost je za rastline pomembna, ker omogoča zdravo rast korenin in zboljšuje rastne razmere. Prav tako kot za rastlinske korenine je zrak v tleh pomemben za življenje talnih bakterij in drugih drobnoživk. Od razvoja teh je odvisna rodovitnost tal. Poleg tega, da napravi perlit tla zračna in s tem toplejša, zadržuje v svojih drobnih porah vlago in hranilne snovi v tleh.

V svojih kapilarah lahko zadrži 2 do 3 krat več vode kot znaša njegova teža. Tudi pri polni nasičenosti z vodo taka zemlja ni mokra, temveč samo vlažna. Če zalivamo rastline s hranilno raztopino, vsrka perlit v vodi raztopljene hranilne snovi in jih skupaj z vodo nudi postopno koreninam, kolikor jih rastline potrebujejo. Zaradi teh prednosti uporabljajo vrtnarji drugod po svetu že leta perlit v najrazličnejše namene. Če ga vmešamo med zemljo, jo poplemenitimo, kar pride predvsem v poštev pri setvah na prostem. V ta namen posujemo zemljo s približno 2 cm debelo plastjo perlita ter ga rahlo vkopljemo. Če je zemlja močneje zbita, posujemo debelejšo plast. Prav tako nasujemo več perlita, če pripravljamo zemljo za rastline, ki zahtevajo več zraka in vlage v tleh. Perlit uporabljamo tudi pri razmnoževanju s potaknjenci ali semenom. Perlit uspešno nadomešča šoto kot tudi mivko. Pri vzgoji sadik iz semena pa uporabljamo perlit, napojen v hranilni raztopini, bogati z dušikom. Perlit uporabljamo tudi pri presajanju rastlin, tako da zemljo, s katero zasujemo rastlino, pomešamo s perlitom. Tudi pri presajanju dreves in grmičevja je uspeh z dodajanjem perlita boljši.

Najnovejši mali oglasi