Deli s prijatelji
Rastlinjak
Rastlinjak

Podnebje v naših krajih ne dovoljuje, da bi lahko vse vrtne in sobne rastline celo leto gojili na prostem. Rastline, ki so doma v tropskem ali subtropskem podnebnem pasu, bi pri nas pozimi propadle, če jih pred mrazom in drugimi neugodnimi vplivi ne bi zaščitili. Zato se vrtnarji že dolgo poslužujejo rastlinjakov za razmnoževanje, vzgojo in oskrbo rastlin, ki so namenjene prodaji. Posameznih ljubiteljev, ki bi imeli svoje rastlinjake, je bilo doslej zelo malo. Sedaj se njihovo število veča in tudi vedno laže uresničijo želje po lastnih rastlinjakih. 

Podjetje Schwarzmann iz Polhov Gradca izdeluje po tujih vzorih zelo lepe rastlinjake. Kogar zanimajo, kakšni so, si jih lahko ogledajo na tej strani.

Ljubitelju rastlin nudi rastlinjak veliko možnosti: v njem lahko goji eksotične rastline, lahko rastline razmnožuje, hrani v njem zbirke npr. kaktej, sukulent itd. V njem lahko predeluje tudi sočivje in zelenjavo.

Rastlinjakov je več vrst. Rastlinjak ni ogrevan (hladni rastlinjak). Tak je primeren za vzgojo cvetja in zelenjave, podobno kot če bi imeli tople grede. Vendar je hladni rastlinjak boljši od toplih gred, ker je v njem več prostora, svetlobe in večja izraba toplote, kar izdatno pospešuje rast.

V hladnem rastlinjaku so sobne rastline lahko od spomladi do jeseni, v stanovanju sta jih ogrožala prah in suh sobni zrak, tu pa se okrepijo. V hladnem rastlinjaku bomo z velikim uspehom gojili paradižnike, kumare, papriko, jajčevec in drugo sočivje.

Hladen rastlinjak je zelo primeren tudi za zbirko alpskih rastlin (alpinum). To velja za mnoge gorske rastline iz Amerike, južne Evrope, Male Azije in Afrike.

O zmerno toplem rastlinjaku govorimo, če v njem ne zmrzuje, ko je zunaj temperatura približno -10° C. Ogrevati ga moramo glede na vremenske razmere že od druge polovice februarja do začetka marca. V njem lahko sejemo ali sadimo zelenjavo in cvetlice. Lahko ga uporabljamo za prehodno gojenje in siljenje zunanjih rastlin, zlasti enoletnic, gomoljastih begonij, dalij in za zgodnje pridobivanje sočivja. Celo številne orhideje, ki ne zahtevajo veliko toplote, lahko uspešno gojimo v hladnem rastlinjaku.

Tretja možnost je topli rastlinjak. V njem ogrevanje omogoča, da tudi pri večjih ohladitvah obdržimo temperaturo nad ničlo ali pa celo višjo. Tropskim rastlinam in orhidejam zelo škoduje, če se spusti temperatura pod 10° C, pri nekaterih rastlinah pa je spodnja meja celo 15° C. Vsak rastlinjak mora biti zgrajen tako, da obdrži čim več toplote.

Topli rastlinjak je zelo primeren za zgodnje siljenje sočivja zlasti glavnate solate, kolerabe, radiča, redkve, peteršilja itd. pa tudi jagod v lončkih. V njem je zelo uspešno razmnoževanje s potaknjenci.

Vanj lahko postavimo tudi posebno razmnoževalno korito, ki ga pokrijemo s steklom ali plastično folijo. Če ga dodatno ogrevamo, dobimo visoko toploto in visoko vlažnost zraka.

Kam bomo postavili rastlinjak

O njegovi namestitvi moramo dobro premisliti; sklada naj se z okolico, upoštevati pa moramo tudi, kako ga obseva sonce. Severna stran hiše ni primerna, ni pa nujno, da izberemo južno stran. Tudi na vzhodni strani ali zahodni strani bo dovolj svetlobe in sonca. Poleg tega ne smemo zanemariti, kako pada senca stavbe in sosednih hiš ter velikost dreves.

Običajno pokriva rastlinjak sedlasta streha, kar pomeni, da se ne dotika druge stavbe v vrtu. Poznamo pa tudi rastlinjake, kjer se streha oziroma rastlinjak naslanja na drug zid. Take rastlinjake postavimo le tam, kjer je zid obrnjen proti jugu ali vsaj jugovzhodu oziroma jugozahodu.

Pomembna je tudi sama postavitev. Sleme strehe lahko poteka v smeri sever-jug ali pa v smeri vzhod-zahod. V prvem primeru je osvetlitev pozimi in v zgodnji pomladi manj ugodna kot v drugem primeru.

Usmeritev sever-jug pa ima to prednost, da v pozni pomladi in poleti v rastlinjaku ni prevroče, ker opoldansko sonce sije vzdolž rastlinjaka in ne naravnost vanj.

Zato, če le moremo, izberimo usmeritev sever-jug. Če želimo izrabiti pozno in zgodnjo pomlad za gojenje sočivja ali za gojenje rastlin, ki zahtevajo veliko toplote, bomo izbrali smer vzhod-zahod.

Rastlinjak lahko postavimo v bližini večjega listopadnega drevesa, ki pozimi in v zgodnji pomladi ne zadržuje svetlobe in sonca, ko pa ozeleni, zaščiti rastlinjak pred premočnim ogrevanjem in sončnimi žarki.

Z nekoliko spretnosti in truda lahko postavimo rastlinjak sami, čeprav ga običajno kupimo v standardni izvedbi. Izdelujejo ga iz poliestra, pleksi stekla, akril stekla, pa tudi iz jekla, aluminija (kar je zelo primerno), lesa in drugih surovin. Velikost je zelo različna. Običajno meri 3 X 4 m, lahko pa ga tudi dodatno podaljšamo.

V rastlinjaku lahko uredimo samo grede, lahko pa namestimo tudi mize, police, razmnoževalne naprave, obešalnike za rastlinske lončke. Hkrati pa moramo skrbeti za prezračevanje (zračne lopute), osenčevalne naprave, ovlaževalec zraka in ogrevanje.

O vsem tem nas poučijo prospekti izdelovalcev rastlinjakov in strokovna literatura.

Z rastlinjakom bolje izrabimo vrt, več veselja imamo z zelenjem in cvetjem, zima in slabo vreme nas ne prizadeneta. V ogrevanem rastlinjaku »poletje« nikoli ne mine. Podjetje Schwarzmann vam rad postreže z natančnejšimi pojasnili in podatki.

Objavi oglas
Deli s prijatelji
Prejšnji članekKako uporabljamo šoto
Naslednji članekSrčnolistna svetilnica – Ceropegia Linearis Ssp. Woodii
Sem delček nečesa, sem delček nekoga, sem delček ustvarjalnosti in sem delček požrtvovalnosti. Sem spletni "zasenjak", ki se posveča spletni prodaji različnih izdelkov, iskanju poslovnih "niš", učenju različnih script, SEO optimizaciji in spletnemu trgovanju na splošno. Sem blogerski odvisnež in kar je najbolj pomembno, sem ustanovitelj KupimProdam.si oglasnika. Tematika, ki sem jo izbral, je namenjena širši populaciji ljudi, saj pišem o meni najbolj priljubljenem rastlinskem in živalskem svetu. Članki večinoma nastajajo spontano, občasno pa se najde kakšna ideja tudi na spletu, ali po kakšni dobri razpravi s prijatelji.