Deli s prijatelji
Razmnoževanje limon
Razmnoževanje limon s cepljenjem

Marsikdo si je že zaželel, da bi imel grmiček žlahtne limone, ki bi mu rodila, zlasti še, če je limonina pečka, ki jo je bolj za šalo kot zares potaknil v zemljo, tudi vzkalila.

Vendar iz semena vzgojena rastlina velikokrat ne rodi plemenitih sadežev, čeprav je tudi to mogoče. Najbolj zanesljivo je, da tak sejanček uporabimo za podlago, na katero vstavimo cepič žlahtne sorte. Poleg potaknjencev je cepljenje najpogostnejši način razmnoževanja. Pri starejših grmičih, ki slabo rodijo ali pa sploh ne, in jih hočemo požlahtniti, je cepljenje tudi edini možni način.

Več načinov cepljenja

Limono lahko cepimo na razne načine. Izbirali bomo med okulacijo (očeslanje), ko cepimo le z žlahtnim očescem, in cepljenjem s cepičem. Kateri način bomo uporabili, je predvsem odvisno od podlage ali pa od vrste mladik, od katerih bomo jemali cepiče.

Za okulacijo podlaga ne sme biti predrobna (nad koreninskim vratom mora biti vsaj 5 do 6 mm debela), ker bomo nanjo težko vstavili ponavadi preveliko žlahtno oko, na predebeli podlagi (od nekako 10 do 12 mm naprej) pa se bo oko zaradi predebelega luba podlage zgubilo v zarezi. Pri debelih podlagah si bomo zato pomagali s cepičem, ki ga bomo vcepili na debelce s strani (nekakšno bočno prileganje za lub).

Ko se odločamo…

Tudi od žlahtnih mladik, namenjenih za cepljenje, je precej odvisno, za kakšen način cepljenja se bomo odločili. S tankih mladik (tanjših od tri milimetre) bomo težko rezali očesca, prav tako s trioglatih. Pri takih mladikah se bomo raje odločili za cepljenje s cepiči. Le okrogle, primerno debele mladike (od 3 mm naprej) bodo lahko dale primerna očesca za okulacijo.

Pri obeh načinih cepljenja (pri okulaciji in pri bočnem cepljenju s cepičem) mora biti podlaga v soku, muževna, kakor pravimo. Takrat se lub rad loči od lesa. Limona raste v ugodnih razmerah (da ima primerno toploto in vlago) skoraj vse leto, rast ji prekinjajo le krajša ali daljša obdobja mirovanja. Zunanji znak, da je rastlina v soku, torej primerna za cepljenje, je, ko začne ponovno odganjati. Če smo se odločili za cepljenje, storimo to takoj, ko opazimo nove poganjke na podlagi, da čim bolje izkoristimo čas njene muževnosti.

Ni bistvene razlike

Okulacija se pri limonah bistveno ne razlikuje od okulacije sadnega drevja ali vrtnic. Ravno tako napravimo na podlagi rez v obliki velike črke T. Oko vcepimo v poljubni višini; najprimernejša je do 10 cm nad koreninskim vratom ali nad zemljo v posodi. Kot običajno tudi to oko odrežemo z nekaj luba. Rezna površina očesca ne sme biti prekratka in ne predolga. Najprimernejše dolžine so od 1,5 cm (pri drobnejših podlagah) do 2,5 cm (na debelejših rastlinah). Odrezano oko naj ima čim manj lesa, sicer je uspeh cepljenja vprašljiv. Nekateri zato plast lesa pod lubom naknadno izluščijo. To nam bo uspelo, če bomo očesca rezali z mladik, ki smo jih nabrali na matični rastlini, ki je bila v rasti (muževna). Teže pa bomo izluščili les pri očescu, če je matična rastlina mirovala. Zato je najbolje oko odrezati s tanko plastjo luba, da je lesa samo za malenkost pod očescem.

Ne prestare mladike

Mladike, s katerih bomo rezali očesca, naj ne bodo prestare. Za spomladansko okulacijo jemljemo lanskoletne, za poletno pa že letošnje, ki pa morajo biti dovolj zrele. To poznamo po odraslem, normalno razvitem listju. Tudi očesca morajo biti lepo razvita. Taka dobimo na srednjem delu mladike. Tudi očesca, ob katerih rastejo trni, niso primerna, ker bi ostalo pod očescem preveč lesa.

Razmnoževanje limon v polni rodnosti

Mladike za rezanje očesc morajo biti v polni rodnosti. Le s takih rastlin bomo prenesli bogato rodnost tudi na nove rastline. Pri nabiranju mladik liste sproti odstranjujemo, da ne bi ovenele. Priporočljivo je, da jih takoj porabimo. Če to ni mogoče, zavijemo olistane mladike v vlažno krpo ali papir, jih damo v polivinilasto vrečko ter jih shranimo na hladnem. Iz izkušnje lahko povem, da sem imel pri primerno shranjenih cepičih še po 14 dneh odlične uspehe, po enomesečnem shranjevanju pa se jih nekaj ni prijelo.

Ko oko spravimo za lub, ga pritrdimo s primerno vezjo. Vezanje je običajno kot pri drugih okulacijah. Med posameznimi zavoji je lahko majhen presledek. Pri tem naj ostane oko prosto, obvezno pa izpeljimo en zavoj tik nad očescem, drugega pa tik pod njim oziroma pod pecljem, sicer se oko na svoji sredini rado dvigne.

Cepljenje s cepiči

Če nimamo za okulacijo primernih podlag, ker so predebele, ali pa so mladike, s katerih bi rezali očesca, pretanke ali trioglate, se odločimo za cepljenje s cepiči. Najuspešnejši pa tudi najlaže izvedljiv način je, ko cepič vstavimo na podlago, na deblo s strani. Cepljenje je podobno anplataciji (bočnemu prileganju cepiča), le da tu cepič potisnemo za lub. Cepiče režemo z mladik, ki prav tako ne smejo biti stare niti premlade (enake zahtevke smo že našteli pri okulaciji); lahko pa so tanjše kot za okulacijo. Za cepljenje s cepiči so uporabne tudi trirobe. Tudi tem mladikam sproti odstranjujemo liste in jih do cepljenja shranimo na hladnem in vlažnem.

Vsaj tri očesca

Cepič naj ima vsaj tri lepo razvita očesca, sicer pa naj bo 7 do 10 cm dolg (čeprav se bodo prijeli tudi krajši) in vsaj 3 mm debel (drobnejše, komaj 2 mm debele cepiče uporabljamo pri drobnoplodnih mandarinah). Daljši naj bodo tanjši cepiči, če jih vcepljamo na bolj debele podlage. Pri cepljenju običajno drobnejšim podlagam poiščemo tanjše cepiče, debelejšim pa močnejše. Cepljeno mesto lahko odberemo v poljubni višini, priporočajo pa med 7 do 10 cm od koreninskega vratu oziroma zemlje v posodi. Preden napravimo rez na podlagi, ta del očistimo s krpo. Na podlagi napravimo enako rez kot pri okulaciji, v obliki velike črke T. Če ima podlaga debel lub, nad prečno, vodoravno rezjo nekoliko poševno posnamemo lub, da odstranimo rob, ki bi oviral, da bi se cepič ne mogel prileči po vsej svoji rezni ploskvi na kambialne plasti podlage.

Cepič prirežemo za cepljenje poševno kot za dolago ali spajanje. Pri tem skušamo napraviti dolgo rezno ploskev. Čim manjša je razlika v debelini med cepičem in podlago, tem daljša naj bo rezna ploskev. S tem dosežemo, da se vsaj spodnji, tanjši, pa zato prožnejši del cepiča lahko usloči in prilagodi zaobljeni kambialni ploskvi podlage.

Dobro zaprimo rano

Ko imamo cepič prirezan, z nožem dvignemo lub z obeh strani podolžne rezi na podlagi, v nastalo rano pa previdno potisnemo cepič. Če bi bila konica cepiča spodaj na rezni ploskvi zaradi tankosti premehka in bi se pri potiskanju cepiča za lub hotela zavihati, jo z nožem rahlo posnamemo. Cepič potisnemo v rano na podlagi tako globoko, da pride vsa rezna ploskev cepiča vanjo. Potem ko smo cepljenje zvezali s plastično vrvico ali trakom, cepljeno mesto skrbno zamažemo s cepilno smolo. Pomembno je, da je rana dobro zaprta, predvsem na gornjem delu za cepičem.

Sorodna povezava:

Sorodna iskanja:

  • Razmnoževanje limon s potaknjenci
  • Razmnoževanje limon
  • Potaknjenci limone
  • Limona potaknjenci

Najnovejši mali oglasi:

Objavi oglas