Deli s prijatelji
Razmnoževanje rib
Razmnoževanje rib

Osnovni motiv vsakega živega bitja je ohranitev vrste, torej razmnoževanje. Ta prastari nagon je najpomembnejši dejavnik vsega živega. Številne vrste rib, ki jih poznamo, so se razvijale več sto milijonov let, in se tudi še dandanes, le da tega z našimi človeškimi merili ne občutimo.

Med razvojem je prišlo tudi do različnih oblik nagonskega razmnoževanja. Ker je razmnoževanje nagonsko, je torej odvisno od delovanja nekaterih zunanjih in notranjih dejavnikov, ki vodijo in uravnavajo razmnoževalne procese.

Začetek in potek razmnoževanja se začne, ko riba doseže spolno zrelost, odvisen pa je od delovanja žlez z notranjim izločanjem (endokrini sistem), ob sodelovanju dejavnikov okolja (živčevje v odvisnosti od čutil).

Preprosteje povedano, takrat ko so izpolnjeni vsi potrebni pogoji, se v ribi sproži utrjeni »programirani« vzorec dejavnosti oziroma nagonskih obnašanj, ki začno in opravijo vse faze reprodukcije.

Začetek razmnoževalnega cikla je zorenje spolnih žlez. Na zorenje vplivajo temperatura, zračni pritisk, svetloba (dolžina dneva), vrsta ter količina hrane in število rib v življenjskem okolju.

Ko dozore spolne žleze, začno pospešeno oddajati spolne hormone, snovi, ki vodijo in uravnavajo nastajanje spolnih celic (semenčic, iker) pa tudi drugih spolnih značilnosti (svatovsko obarvanje, potovanja na drstna območja, dvorjenje med pari).

Zorenje spolnih produktov lahko zavirajo neustrezna prehrana, nepravilna temperatura, večje število rib na manjšem prostoru, neprimerno biološko in kemično stanje vode.

Drstitev se začne, ko dozore spolne celice in ko so izpolnjeni tudi drugi pogoji, ki to omogočajo (temperatura, kemizem vode, količina svetlobe in kisika, letni čas oziroma dolžina dneva in okolje -višina ali količina vode).

Onemogočajo pa jo na primer umazana voda, nepravilna kemična sestava vode, prenaseljenost ipd. V končnem aktu odložitve iker so pomembni tudi vidni spolni znaki, ki spodbujajo potek drstitve.

Samci zasledujejo odebeljene samice, pari si med seboj dvorijo v oblikah in vzorcih, značilnih za posamezne vrste.

Nekatere ribe se razmnožujejo v določenih časovnih razmikih, običajno enkrat ali dvakrat letno. Drstitev lahko poteka naenkrat ali pa v krajših intervalih, odvisno od vrste rib.

Druge se razmnožujejo tako rekoč nepretrgoma vse leto. To so predvsem tropske ribe odprtih voda, kjer je zaradi množice sovražnikov potrebno številno potomstvo.

V naravi veliko rib ob drstenju zapusti območja, kjer običajno žive. Vode, kjer odlagajo ikre, se zato pogosto precej razlikujejo od njihove življenjske sredine.

To moramo pri gojenju v akvarijih upoštevati. Pa tudi ribe, ki žive in se razmnožujejo v istem življenjskem okolju, potrebujejo v akvariju enake (naravne) razmere.

Po izkušnjah vemo, da je to zelo težko doseči. Akvaristi gojijo v istem akvariju ribe različnih vrst in iz različnih vodnih predelov, kjer sestava vode prav gotovo ni vedno enaka, največkrat je celo zelo različna.

Večina rib lahko to prenese brez večjih težav, kar pa seveda ne velja vedno tudi za razmnoževanje. Ikre in mladiči potrebujejo vodo, v kakršni so živeli njihovi predniki v domovini.

Manjša odstopanja so mogoča in neredko tudi nujna, vendar pa le velja, da bolj ko smo natančni, večji je uspeh.

Ribe, ki se drste v izvirih rek in potokov, potrebujejo v akvariju čisto in svežo vodo. Taka voda je lahko trda, drugje mehka in z različno pH reakcijo.

Poleg tega v taki vodi ni veliko škodljivih mikroorganizmov in zajedalcev, ki napadajo ikre in mladice. Ikre teh rib so običajno tudi občutljivejše za razne produkte gnitja, plesni in sploh staro vodo.

Nasprotno pa nekatere ribe odlagajo ikre v rečnih rokavih in zalivih, kjer je obilo vodnega rastlinja, korenin in podrtih dreves. To so stoječe ali počasi tekoče vode, ki ponujajo nešteto skrivališč in obilico najrazličnejše živalske in rastlinske hrane.

Ribe z obalnih območij potrebujejo nekaj soli v vodi, tiste iz pragozdnih rek in potokov pa mehko »pragozdno« vodo z dodatkom huminskih kislin (dodatek šote v filtru).

Po vsem tem lahko zaključimo, da ni vseeno, kakšno vodo in kakšno okolje uporabimo za določeno vrsto rib. Predvsem kemična sestava in pH reakcija imata svoj pomen – tega ne smemo pozabiti!

Res pa je, da se številne ribe lahko razmnožujejo kar v vodi, ki priteče iz naših vodovodov. Ribe so namreč izredno prilagodljive živali, v akvarijih pa imamo še to možnost, da zavestno vplivamo na njihov razvoj.

Proces selekcije poteka tako veliko hitreje kot v naravi. Rezultat takega razmnoževanja pa je tudi vedno večja prilagoditev na nenaravne razmere v akvarijih.

Poznamo tudi ribe, ki potrebujejo za razmnoževanje posebne razmere, ki jih v akvariju zelo težko ali pa sploh ne moremo ustvariti.

Nekatere ribe potrebujejo ogromno prostora, druge povsem določene rastline ali pa določeno živo hrano, ki je v akvariju ni.

In nazadnje poznamo tudi ribe, ki jih k razmnoževanju spodbude dejavniki, o katerih žal ne vemo še ničesar.

Najnovejši mali oglasi