Deli s prijatelji
Pikiranje

Za pikiranje v slovenščini nimamo ustreznega izraza. Najbližje smo pomenu, če ga izražamo z glagolnikom »razsajevanje«. Presajenim rastlinicam damo na novem rastišču mnogo več prostora in svetlobe, torej boljše rastne pogoje, kakor so jih imele v dosedanji združbi. Presajenim mladim semenkam damo tudi boljše prehranjevalne možnosti, saj jih posadimo v boljšo prst. Ko »pikiramo«, skušamo ohraniti čim več drobnih koreninic, zato spodbodemo in rahlo dvignemo presajanju namenjene sadike, da pretrgamo čim manj koreninic in da jim ohranimo čim več prsti ali celo majhno prsteno grudico. Presajanje je vselej krut poseg v naravno dogajanje, ker pretrgamo koreninske laske in prekinemo dovod vode ter začasno tudi dovod hrane. To je za rastlino nemajhen šok, ki ima za posledico kratek zastoj v rasti.

Pikiranju namenjene setvine prenesejo razsajevanje znatno lažje, če jim damo dan, dva ali tri pred pikiranjem gnojilni zalivek (cvetal, floral,…) Gnojilo (NPK) je za na pot; tako oskrbljena rastlina znatno laže prenese presajanje. Gostota gnojilnih zalivkov naj se suče med 2 do 5 %. Še nekaj je pomembno, namreč oskrba z vodo! Najmanj eno uro, preden se lotimo pikiranja zalijemo setvino s postano vodo. V mokri prsti je koreninska gruda znatno večja kot v suhi. K povečanju grude prispeva predvsem prsti dodana šota.

Zelenjavnice, zlasti kapusnice in plodovke, pikiramo le enkrat. Če je zemlja dovolj rahla, vlažna in humozna, pikiramo »pod prst«. Postopek je hiter in da nenavadno dober uspeh. Uporabljamo ga zlasti v oknjakih (zaprte grede, gnojak), kjer je prst prhka, godna in drobtinasta, podobna krtini ali kompostu. Pikirance, potem ko smo jih spodbodli, podrahljali in izpulili, položimo na gredo na prej zarisano razo natančno v vrsto. Vse korenine so obrnjene v eno smer, torej k osebi, ki namerava pikirati. Potem pritisnemo korenine vsake rastline posebej s prstom kazalca v zemljo. Paziti moramo, da so vsi pikiranci natančno v vrsti in enako globoko. Ko pritiskamo korenine v zemljo, ravnamo tako, da postavimo sadike hkrati pokonci. Kjer smo s kazalcem pritisnili korenine v zemljo, ostane od prsta (kazalca) majhna globel. To moramo zadelati, kar dosežemo z eno potezo, če s palcem in kazalcem roke posnamemo delo osipalnika in malce obsujemo sadike. Nato podprstno pikirane sadike zalivamo z vodo, da se prst usede. Potem dobijo še razkuževalni zalivek (0,20 % orthocid ali 0,07% beno-myl), da ne pride do talnih okužb (bakterioze, fuzarloze, verticiloze). Podprstno pikiranje ima določene prednosti, kajti ko stisnemo prst ob korenine, ustvarimo kapilarni tok, ki rastlino takoj oskrbi s talno vodo. Omenil sem že, da s pikiranjem preredčimo pregosto setev, da jo oskrbimo z zrakom in svetlobo, da izboljšamo njeno prehrano in da ojačimo koreninski sistem, ker izzovemo nastavek obnovitvenih korenin. Ravno ta lastnost nekaterih zelenjavnic (kapusnice, paradižnik, paprika) nas sili, da sadimo vsakokrat globlje, ker se potem tudi stebla (koceni) obrastejo s koreninami (adventivne).

Ker je sadilni šok majhna zavora v razvoju vsake rastline, ga skušamo obiti tako, da drugič pikiramo v šotne lončke (6 cm fin-pots, jiffy-pots). Ko sadimo na stalno rastišče, ne izločimo sadik, ampak jih sadimo z lončki v zemljo. Lončkove stene so tanke, močno porozne, ne ovirajo kapilarnosti pa tudi ne rasti korenin navzven.

NASVET: Dobro je lončke pred sajenjem nekoliko namočiti, po možnosti v 1 do 2 % hranilno raztopino NPK. Ta zmehča stene lončka in hkrati gnoji »startno«.

Presajanje in razsajevanje sta dokaj neugodna posega v življenje rastline, zato ju izvajamo, dokler je rastlina sejanka še zelo mlada, ko ima komaj razvite klicne liste ali kvečjemu en pravi list. Čim pozneje pikiramo, tem bolj bo rastlina prizadeta. Rastline, ki jih ne pikiramo, rastejo celo hitreje, čeprav ne tako »složno«. Zato dajemo določeno prednost neposredni setvi v lončke. Razviti so razni sistemi setve v lončke (pnevmatični), ki jih uporabljajo v velikih vrtnarskih obratih, vendar niso za vrtičkarja (predragi stroji!). Zanj je zelo pripraven tako imenovani multi-sistem. Gre za ploščo iz trde plastike, v njej so vdrtine podobne lončku ravno tako iz plastike. Lončke napolnimo najprej s primerno grudičasto prstjo, vanjo pa vtikamo po eno semensko zrnce. Če izpolnimo vse kalilne dejavnike, vzkali seme in se razvije v mlado sadiko. Njene korenine prerastejo prst in jo povežejo v grudo, ki ima obliko modelnega lončka. Ker so stene lončkov zelo gladke, zlahka izlončimo koreninsko grudo, izlončevanje izvajamo ob vrtni gredi, neposredno preden nameravamo saditi. Presajamo lahko  s sadilnim klinom, ker imajo multi-lončki ozke premere (3,5, 4,0, 5,0 in 6,0 centimetrov). Najprimernejši meri sta 4 in 5 cm (tip M 40 in M 50), v prvem primeru je 73, v drugem 51 lončkov na plošči.

Pa spoznajmo še zdrave vrtnine:

Čebula

Čebulo napadata predvsem čebulna plesen in čebulna muha (ki je enako nevarna tudi česnu). Izognemo se jima tako, da že od maja naprej vsakih 10 do 14 dni škropimo s kombinacijo antracola in basudina oz. dithana M-45 In basudina. Dodatni nujni varstveni ukrepi so, da čebulček pred saditvijo potrosimo z antracolom oz. dithanom M-45 in da ob saditvi potrosimo v vrste volaton.

Fižol

Pri fižolu imamo preglavice s fižolovo črno ušjo, s fižolovo pršico ter s fižolovo rjo. Fižolova listna uš se navadno prvič namnoži že v prvih toplejših pomladanskih dneh in nam ne da več miru vse do konca pridelovanja, pršica pa je bolj prijatelj prave poletne vročine. V deževnem poletju je fižolove rje več, vendar so pri nas poletja le malokdaj tako suha, da bi lahko prezrli nevarnost te bolezni. Preprečimo jo z rednim škropljenjem s folimatom In actellicom ter metasystoxom, najbolje izmenično, da uši oz. pršice ne bi postale odporne na katero izmed sredstev, kar se sicer rado zgodi. Predvsem proti koncu pridelovanja, torej pred obiranjem, po potrebi celo med podobiranjem, uporabljamo actellic, ki je manj strupen in ima karenčno dobo le tri dni. Vsa omenjena sredstva uničujejo tako uši kot pršice, tako potrebujemo za popolnoma zdrav pridelek fižola le še dodatek proti fižolovi rji, to je dithane M-45 oz. antracol.

Kumare

Največje težave pri pridelovanju kumar povzroča plesen, ki je tako kot večino podobnih glivičnih bolezni ne moremo zdraviti, pač pa jo lahko le preprečujemo. Rešitev je v pravočasnem škropljenju s karathanom. Na kumarah, predvsem tistih za vlaganje, se prav pred obiranjem večkrat pojavijo v večjem številu uši. Ker kumarice za vlaganje občasno preverjajo glede vsebnosti ostankov strupenih snovi, si pridelovalci ne znajo pomagati in dobijo bistveno manjši pridelek zaradi napada listnih uši pred obiranjem. Na voljo pa imamo sedaj novejše sredstvo actellic, ki ga lahko uporabljamo tudi v tem primeru, saj je njegova karenčna doba le tri dni.

Solatnice

Pri pridelovanju solatnic z boleznimi in škodljivci nimamo posebnih težav. Z uporabo volatona omejimo nevarnost talnih škodljivcev, glivične bolezni pa so redke in jih zlahka odpravimo. Naprodaj je antracol prašivo, s katerim povsem enostavno (lahko celo ročno) preprečimo glivične bolezni solatnic. Večje težave pri pridelovanju solatnic povzročajo pleveli, že v pretekli sezoni pa se je uspešno v ta namen ponovno uveljavil  kerb, ki uspešno uničuje plevele, uporabljamo pa ga lahko pred ali po setvi, vendar pred vznikom plevelov, ter po presajanju, tudi takoj, ko je zemlja še »nezapleveljena«. Najboljši uspeh dosežemo, če po škropljenju nasad temeljito zalijemo oz. če škropimo pred dežjem. Kerb je uporaben pri vzgoji vseh solat (zelena, endivija itd.) kakor tudi pri pridelovanju radiča.

Najnovejši mali oglasi:

Objavi oglas
Deli s prijatelji
Prejšnji članekDrevnine In Čebele V Vrtu
Naslednji članekBiološko Zatiranje Škodljivcev
Sem delček nečesa, sem delček nekoga, sem delček ustvarjalnosti in sem delček požrtvovalnosti. Sem spletni "zasenjak", ki se posveča spletni prodaji različnih izdelkov, iskanju poslovnih "niš", učenju različnih script, SEO optimizaciji in spletnemu trgovanju na splošno. Sem blogerski odvisnež in kar je najbolj pomembno, sem ustanovitelj KupimProdam.si oglasnika. Tematika, ki sem jo izbral, je namenjena širši populaciji ljudi, saj pišem o meni najbolj priljubljenem rastlinskem in živalskem svetu. Članki večinoma nastajajo spontano, občasno pa se najde kakšna ideja tudi na spletu, ali po kakšni dobri razpravi s prijatelji.