Deli s prijatelji
Recesija
Recesija

Začelo se je pred šestimi leti, ko je v svetu odjeknila novica, da sta v Ameriki propadli dve največji investicijski banki. Mi smo seveda mislili, saj jim je prav, saj so pokradli milijarde, napihovali vrednosti nepremičnin, odobravali kredite brez garancije, vlagali nepremišljeno … A kaj kmalu smo spoznali, da se nam ne piše nič kaj bolje, saj je tudi naša ljuba država delovala podobno in če ne celo po navodilih ameriških oblasti. Vem, da sem si na začetku krize mislila: saj je prav bomo eno leto pač malo bolj zategnili pas in se bo ta naš ljubi sistem, ki je prežet s korupcijo, prečistil, a izkazalo se je, da sem se motila. Danes se piše leto 2014, situacija pa ni nič kaj boljša oziroma je še slabša.

Vendar pa se mi zdi, da čeprav so prosta delovna mesta dandanes redkost, seveda mislim na tista, ki na zavodu za zaposlovanje niso objavljena zgolj in samo zato, ker pač morajo biti in so sama sebi namen, torej tistih podjetij in organizacij, ki resnično iščejo nov kader. Se mi zdi, pa da smo se kljub tej krizi in v času, ko ni zaposlitev vseeno iz tega nekaj naučili.

Prva dobra stvar: ljudje z denarjem ne razmetavajo več tako kot včasih in za vsak evro trikrat premislijo, kako ga bodo zapravili. To razumem kot dobro stran tega, ne tako prijaznega časa, v katerem danes živimo, saj se mi tisti potrošniški kapitalizem prav nič ni dopadel. Zdi se mi, da smo končno dojeli, da potrebujemo samooskrbo (vsaj nekateri) in da je tisto, kar zraste na domačem vrtu veliko več vredno kot tisto, kar kupimo od multinacionalk v trgovinah, saj bi za določene proizvode lahko upravičeno vprašali, na primer za kakšne paradižnike (ki sploh nimajo okusa proti domačim in so čisto vodeni), ali so sploh kdaj videli zemljo.

Druga dobra stvar: ljudje so nehali graditi neuporabne megalomanske (»inšekaj«) hiše. Tisti, ki so tega zmožni, si danes gradijo meni bolj simpatične manjše hiše ali stanovanja, v katerih imajo prostora ravno toliko, kot ga potrebujejo.

Tretja dobra stvar: povečal se je socialni čut do sočloveka. Pa pustimo barabe na oblasti, ki nimajo srca, ampak samo živijo da obirajo druge! Se mi zdi, da smo se vsaj pri nas veliko bolje povezali v teh letih, ko je v našem krogu tudi ostalo par prijateljev in sorodnikov brez službe in se mi zdi, da nismo zato prav nič prikrajšani. Na primer, jaz hodim v službo in ko nimam časa za obdelovanje svojega vrta, mi priskoči na pomoč moj sosed (brezposeln), jaz pa mu v zameno vrnem s kakšno uslugo, mu ponudim prevoz, ga peljem na kosilo ipd.

Skratka, dragi bralci, želim vam povedati, da ni vse tako črno-belo. Če stopite skupaj, se vse da, pa naj bo še takšna kriza! Skupaj jo lahko prebrodimo; poskušajte vedno najti svetlo stran vsakega problema, ki se mu boste zoperstavili.

Deli s prijatelji
Prejšnji članekBabilonski viseči vrtovi – vrtnarstvo Babiloncev in Egipčanov
Naslednji članekObrezovanje jablan – poletna rez
Sem delček nečesa, sem delček nekoga, sem delček ustvarjalnosti in sem delček požrtvovalnosti. Sem spletni "zasenjak", ki se posveča spletni prodaji različnih izdelkov, iskanju poslovnih "niš", učenju različnih script, SEO optimizaciji in spletnemu trgovanju na splošno. Sem blogerski odvisnež in kar je najbolj pomembno, sem ustanovitelj KupimProdam.si oglasnika. Tematika, ki sem jo izbral, je namenjena širši populaciji ljudi, saj pišem o meni najbolj priljubljenem rastlinskem in živalskem svetu. Članki večinoma nastajajo spontano, občasno pa se najde kakšna ideja tudi na spletu, ali po kakšni dobri razpravi s prijatelji.