Deli s prijatelji
Jelen - rogovje
Jelen - rogovje

Prav vsakdo pozna bika in jelena in dobro ve, da nosita na zunaj povsem različen čelni okras: bik roge in jelen rogovje. Zadeva pa se zaplete, ko moramo razlikovati med pisano množico najrazličnejših lirastih, usločenih, ravnih in bolj ali manj zavitih, svedrastih in sabljastih rogov nežnih gazel in hitronogih antilop, med kljukastimi gnujevimi in bizonovimi rogovi, zavitimi polži muflonov in gamsjimi roglji na eni strani ter včasih enostavnim, šilastim, vilastim ali razvejanim in lopatastim jelenjim rogovjem na drugi strani. Do popolne zmede pripomorejo še čopasti rožički žiraf, vilorogovo okrasje in nosorogov mogočen rog, ki ne sodijo ne v prvo ne v drugo skupino.

Če nekoliko pobrskamo po sistematiki, srečamo naglavno okrasje med sesalci le pri petih družinah kopitarjev: Rhinocerotidae (nosorogi) nosijo po en ali dva stalna rogova na nosu, Bovidae (govedo, ovce, koze, gamsi, antilope) krasi par stalnih, simetričnih rogov, Antilocapridae (vilorog) vsako leto obnovi par simetričnih rogov, Cervidae (los, severni jelen, jeleni, srne) menjajo rogovje skladno z letno ritmiko in Giraffidae (žirafe, okapi) nosijo po dva, tri ali pet čelnih rožičkov, ki so stalni, vendar glede na strukturo sodijo k rogovju.

Rogovje

Kakor so nosorogi s petimi vrstami, žirafe z dvema in vilorogi z eno samo vrsto zanimive, vendar zaradi maloštevilnosti nepomembne družine, sta družini goved (200 vrst) in jelenov (40 vrst) obsežni in gospodarsko nadvse pomembni. Čelno orožje pri govedi imenujemo rogovi (zato tudi ime skupine rogarji), pri jelenih pa rogovje. Različno ni le poimenovanje, temveč tudi sestavine teh organov; pri rogu je to v glavnem keratin, beljakovina, ki gradi rožene strukture, kot so dlaka, perje, nohti, kopita. Rog je mrtvo tkivo, ni oživčen in ne prekrvavljen, zato tudi ni občutljiv na bolečino in ne krvavi, če ga odrežemo. Je votla tvorba, kot čevelj nataknjena na koničastem koščenem strženu, ki izrašča iz čelnice. Na to jedro nalega zarodna plast povrhnjice kože, ki neprestano izloča trdno vlaknato snov – roževino. Če rog izpulimo iz koščenega nastavka, odstranimo hkrati tudi zarodni sloj, zato obnova ni več mogoča. Rogovi so trajna tvorba in rastejo počasi vse življenje živali.

Rogi

Edini rogar, ki vsako leto odvrže keratinske rogove, je vilorog iz Severne Amerike. Pod starim zraste nov rog, ki povzroči, da prejšnji poči in odpade (podobno kot kača sleče lev).

Rogovje jelenov je v nasprotju z rogovi živa tvorba, po kemičnih, fizioloških in anatomskih značilnostih popolnoma enako kostnemu tkivu. Med rastjo ga pokriva gosto dlakava koža, imenovana mah ali bast, ki je bogato preprežena s krvnimi žilami in živci. V tem času je rogovje občutljivo za dotik in bolečino in pri poškodbah močno krvavi. Že približno po stotih dneh doseže dokončno obliko in velikost, rast se ustavi, mah pa se posuši in odmre. Jelen ga osmuče ob drevesnih deblih ali vejah in rogovje ostane trdna, gola kost, pripravljeno orožje za merjenje moči v paritvenih dvobojih. Kmalu po koncu ruka (ali prska) gostejše kostno tkivo na stiku rožnice in veje prekine še notranjo prekrvavljenost rogovja, stik se zrahlja in rogovje mrtvo odpade (v naših krajih se to zgodi februarja pri jelenih oziroma oktobra pri srnjakih). Krvavo rano hitro prekrije nov mah, pod katerim se že začenja oblikovati in rasti naslednje rogovje.

Rogovje jelenjadi je torej svojevrsten, nestalen organ, ki odpade in zraste vsako leto znova kot listje na drevju. Njegov razvoj uravnava notranja hormonalna ritmika pod vplivom fotoperiodike – cikličnega spreminjanja dolžine dneva med letom.

Čelni okras rogarjev in jelenov pa se razlikuje tudi po zunanjem videzu – arhitekturi. Rogovje teži k znatni velikosti in razvejanosti in je brez izjeme parno, čeprav ne vedno simetrično. Pri nekaterih večjih vrstah (severni jelen, los, damjak) ima lopatasto obliko in spominja na dlan s prsti. Rogovje postaja iz leta v leto večje in bolj razraslo, pridobiva parožke in »točke«, ki so merilo jelenove življenjske moči in starosti, obenem pa odsev življenjskih razmer v njegovem okolju. Pri nekaterih izumrlih ledenodobnih vrstah je rogovje tehtalo več od celotnega okostja živali (pri orjaškem irskem jelenu okrog 70 kilogramov pri razponu treh metrov!). Vendar so prvotne jelenje oblike manjše in nosijo preprosto šilasto rogovje. Takšen je današnji najmanjši jelen – drobni, plahi pudu iz čilskih Andov; njegova Šilca komaj segajo iz dlake. Vse kaže, da se orjaške, razvejane oblike rogovja v zgodovinskem razvoju niso obnesle, saj so za živali prej ovira kot učinkovito obrambno orožje, poleg tega pa so za boj tudi preobčutljive. Kadar gre zares, jeleni uporabijo kopita, ne rogovja. Morda ni prezgodnja napoved, da bo naravni izbor v bodoče spet podpiral preprostejše oblike in bodo večje postopoma izginile. Čeprav so tudi rogovi pri nekaterih predstavnikih družine goved lahko prav mogočni, so le bolj namenjeni uporabi kot okrasu. Kot strogo simetrične pare (izjemi sta le štiriroga antilopa in ovca) jih srečamo v najbolj raznolikih oblikah, vse pa se končajo z enojno, močno konico, pripravno za nabadanje in prebadanje nasprotnika. Pomembno je tudi, da pri veliki večini vrst rogarjev nosijo običajno nekoliko šibkejše rogove tudi samice. Pri jelenih je rogovje drugotni spolni znak samcev; z edino izjemo severnega jelena ga ne nosi nobena košuta. To navaja na misel, da se rogovje (v nasprotju z rogovi) prvotno ni razvilo kot obrambno orožje in še poglablja razliko med čelnimi tvorbami obeh družin.

Žirafje koščene rožičke lahko najlaže primerjamo z jelenovim rogovjem, ki vse življenje ostane na stopnji šilarja, pokrito s kožo in opremljeno še s šopom dlake na vrhu. Najenostavnejši, toda najbolj nenavaden okras nosi danes nosorog v obliki enega ali dveh neparnih rogov, zgrajenih iz vlaknastega izločka povrhnjice, ki je »zacementiran« v trden roževinast izrastek na nosni kosti. Če z glave mrtvega nosoroga slečemo kožo, običajno ostane na njej tudi rog, saj nima ničesar skupnega s kostjo, a tudi ni votel tulec (kot rog rogarjev), temveč trden keratin. Pred 40 milijoni let, ko se je pojavil prvi nosorog, mu je rog rabil za obrambo pred močnejšimi nasprotniki, danes pa pomeni njegovo pogubo, kajti na kitajskem in afriškem trgu ga zaradi domnevne zdravilne in krepilne moči odtehtavajo z zlatom. Ni daleč čas, ko bo staromoden eno – ali dvorogi orjak afriških ali indijskih step le še legenda. Žalostno, kaj menite vi?

Sorodna povezava:

Sorodna iskanja:

  • Rogovje jelena
  • Rogovje srnjaka
  • Rogovje
  • Rogovje srnjadi
  • Jelenovo rogovje
  • Odpadlo rogovje
  • Jelenje rogovje
  • Odpadlo rogovje jelena
  • Odpadlo jelenovo rogovje
  • Odpadlo jelenje rogovje
  • Kdaj odpade rogovje jelenu
  • Jelenu odpade rogovje
  • Srnjakovo rogovje
Objavi oglas
Deli s prijatelji
Prejšnji članekVpliv redčenja in vršičkanja mladja na oploditev vinske trte
Naslednji članekGrmovnice za zgodnjo pomlad
Sem delček nečesa, sem delček nekoga, sem delček ustvarjalnosti in sem delček požrtvovalnosti. Sem spletni "zasenjak", ki se posveča spletni prodaji različnih izdelkov, iskanju poslovnih "niš", učenju različnih script, SEO optimizaciji in spletnemu trgovanju na splošno. Sem blogerski odvisnež in kar je najbolj pomembno, sem ustanovitelj KupimProdam.si oglasnika. Tematika, ki sem jo izbral, je namenjena širši populaciji ljudi, saj pišem o meni najbolj priljubljenem rastlinskem in živalskem svetu. Članki večinoma nastajajo spontano, občasno pa se najde kakšna ideja tudi na spletu, ali po kakšni dobri razpravi s prijatelji.