Deli s prijatelji
Rumeni dren
Rumeni dren (Cornus mas L. - družina Cornaceae, drenovke)

Nekoč je prišel medved pod rumeni dren in se odločil, da bo kar pod njim počakal plodove. Ti pa so zoreli počasi in medved se je čakanja naveličal. Ves jezen je rumeni dren tako zdelal, da je še danes ves zvit in potlačen pritlikavec. Mogoče ima zaradi tega tako trd les. Ne pravimo zastonj, »zdrav kot dren« ali »trden kot dren«, kadar hočemo poudariti človekovo življenjsko moč. Če pa z nekoliko potrpljenja vseeno počakamo pod drenom, nam konec poletja da odlične plodove.

Predstavitev rastline

Rumeni dren je razraščen grm, ki zraste do 5 metrov visoko. Rumeni cvetovi se razvijejo pred olistanjem februarja ali marca. Celorobi listi so ovalne oblike, z izrazitimi žilami. Rdeče bleščeči se plodovi, drnulje, zorijo avgusta. So viseči, podolgovato jajčaste oblike, s podolgovato koščico. Rumeni dren raste predvsem ob robovih gozdov in med grmovjem, najdemo ga tudi nasajenega v mestnih parkih. Raste po vsej Sloveniji, vendar ni razširjen, da bi ga lahko srečali skoraj na vsakem koraku, kot npr. črni bezeg. Tako z nekaj več truda nabiramo in uporabljamo plodove. Zreli vsebujejo precej sladkorjev, čreslovine, nekaj organskih kislin in vitamin C, ki ga je v 100 gramih plodov že dovolj za dnevne potrebe organizma, tj. okoli 50 miligramov.

Zaradi izrazitih značilnosti (oblika, barva, okus) plodov ne moremo zamenjati s plodovi drugih vrst. Pri nas raste še rdeči dren, ki je dobil ime po mladih poganjkih rdeče barve. Ima manjše temno modre plodove okrogle oblike, so pa neužitni.

Nabiranje in shranjevanje

Ker drnulje zelo rade odpadejo, še preden so popolnoma zrele, ni napak, da pazljivo spremljamo zorenje in smo pravi čas na pravem mestu. Konec avgusta jih lahko naberemo precejšnje količine, vendar je zelo pomembno, da poznamo rastišče. Zapomnimo si ga že spomladi, ko rumeni cvetovi drena še samevajo v pusti okolici.

Drnulje so ena najokusnejših divjih vrst sadja in se jih splača predelati vsaj v marmelado. Ker je tako aromatičen in prijetno kisel okus drnulj najizrazitejši, se jih zamrzovati niti ne splača, lahko pa jih kar s koščicami posušimo v pečici in popolnoma suhe shranimo v dobro zaprtih kozarcih.

Priprava

Iz drnulj lahko pripravimo odlično marmelado, sladki kompot, ali jih posušimo za sadne čajne mešanice. Ker so drnulje odlično sadje, se splača preskusiti tudi navedene recepte.

Jed, ki so jo iz sorodne vrste drena pripravljali severnoameriški Indijanci, pa omenimo le kot zanimivost. Drnulje so zmehčali v vroči vodi in jih dali v ribjo mast, zmešano z vodo, in tako pripravljene plodove shranili za energijsko bogato hrano za zimo.

Drnulje, vkuhane s sladkorjem

Na kilogram drnulj potrebujemo 4 dl vode in 40dag sladkorja. Drnulje operemo, damo v posodo, dodamo vodo in sladkor. Med mešanjem zavremo, zmanjšamo ogenj in kuhamo še 10 do 15 minut. Vroče napolnimo v čiste kozarce in zapremo. Polovico vode lahko nadomestimo z vinskim ali jabolčnim kisom. Na oba načina pripravljene drnulje so odlična priloga k divjačini in praženemu krompirju.

Marmelada iz drnulj

To zelo okusno marmelado se splača pripraviti vsako jesen. Drnulje skuhamo in pretlačimo kot za omako. Stehtamo mezgo, dodamo pol toliko sladkorja in med mešanjem kuhamo 10 do 15 minut ter še vročo naložimo v kozarce in zapremo.

Omaka iz drnulj

Za dve skodelici omake potrebujemo liter drnulj, kozarec vode, 2 žlici sladkorja, ščepec soli, žličko cimeta, žlico limonovega soka in za noževo konico nastrganega muškatnega oreška.

Drnulje operemo in z vodo kuhamo deset minut, da se zmehčajo. Pretlačimo jih skozi sito in primešamo dobljeni mezgi druge sestavine. Potresemo z nastrganim muškatnim oreškom in ponudimo k svinjini, divjačini ali pa kot dodatek k sladoledu. Ker je ta gosta omaka močna in aromatična, jo ponavadi uporabljamo v manjših količinah.

Rumeni dren v slanici

Na kilogram plodov potrebujemo slanico, ki jo pripravimo iz 7 dl vode in 1 dag soli.

Rumeni dren operemo, naložimo v kozarec in zalijemo s čisto vodo. Teden dni jo vsak dan menjavamo in šele potem zalijemo s slanico, dodamo nekaj vejic kopra ali koromača s plodovi in zapremo. Tako pripravljene drnulje uporabljamo kot olive.

Objavi oglas
Deli s prijatelji
Prejšnji članekBeli vratič zelo aromatična rastlina, ki jo označuje oster vonj
Naslednji članekMali in močvirski martinec
Sem delček nečesa, sem delček nekoga, sem delček ustvarjalnosti in sem delček požrtvovalnosti. Sem spletni "zasenjak", ki se posveča spletni prodaji različnih izdelkov, iskanju poslovnih "niš", učenju različnih script, SEO optimizaciji in spletnemu trgovanju na splošno. Sem blogerski odvisnež in kar je najbolj pomembno, sem ustanovitelj KupimProdam.si oglasnika. Tematika, ki sem jo izbral, je namenjena širši populaciji ljudi, saj pišem o meni najbolj priljubljenem rastlinskem in živalskem svetu. Članki večinoma nastajajo spontano, občasno pa se najde kakšna ideja tudi na spletu, ali po kakšni dobri razpravi s prijatelji.