Deli s prijatelji
Sadne vrste in sorte za višje lege

Slovenija je po svoji geografski legi in podnebju, ki vključuje temperaturo, padavine, vlago, osvetlitev, vetrove, vremenske neprilike kot so toča, viharji itn., zelo zanimiva dežela. Na svoji sorazmerno majhni površini – saj obsega le približno 20 250 km2 – vključuje visokogorski alpski svet, obmorske predele in del panonskega nižavja. Zato se lahko na tej majhni, raznoliki površini zemlje v istem dnevu kopljemo v morju in smučamo v planinah. Ta geografska in podnebna raznolikost dežele pa omogoča tudi pridelovanje najrazličnejših sadnih vrst in sort.

Tokrat bi se seznanili z možnostmi gojenja sadnega drevja v višjih hladnejših legah Slovenije. V ta namen pa se moramo nekoliko podrobneje seznaniti z nekaterimi pravili, ki jih bomo morali upoštevati pri izbiri vseh sadnih vrst in sort:

  • pri vsakih nadaljnjih 100 m nadmorske višine pade poprečna temperatura zraka za 0,5° C,
  • glede na nižjo temperaturo v višjih legah zakasni čas dozorevanja za 8 dni pri vsakih 100 m višinske razlike.

Ob upoštevanjih navedenih dejstev lahko ugotovimo, da sadimo v višjih legah le tiste sadne vrste oziroma sorte, ki pričnejo spomladi pozneje odganjati in zato tudi pozneje cveteti, medtem ko jeseni prej zaključijo vegetacijo. Tako v višjih legah dozorevajo pozne češnje šele v avgustu, zgodnje sorte jablan in hrušk v jeseni, jesenske sorte pozimi, medtem ko pozne zimske sorte sploh ne dozorijo in jih zato tudi ne priporočamo za sajenje v višjih legah.

Oglejmo si zahteve posameznih sadnih vrst, kot so jablane, hruške, slive, češnje, višnje in orehi ter nekatere njihove sorte, ki bi bile primerne za sajenje v višjih legah.

Jablane so sadna vrsta, ki je zelo prilagodljiva, zato uspeva skoraj v vseh podnebnih razmerah. Lažje sicer prenaša hladnejše podnebje in večjo količino padavin, kakor toplejše podnebje in sušo. Njena občutljivost pa je odvisna tudi od razvojne stopnje. Jablana prenese v času zimskega mirovanja na določenih osojnih legah tudi – 40° C, medtem ko ji v času brstenja škoduje že temperatura – 3,9° C. Ko cveti, prenese temperaturo od – 1,6 do – 2,2° C, medtem ko v času, ko razvija plodiče le od – 1,1 do 2,2° C. Nevaren je tudi zgoden jesenski mraz v oktobru, ki pri – 4° C lahko poškoduje mladike.

Glede vlage so jablane zahtevne. Največjo količino padavin potrebujejo v prvem obdobju vegetacije, medtem ko v času cvetenja, to je v mesecu aprilu in maju, padavine niso zaželene.

Od sort, ki bi bile zaželene v višjih legah, moramo izbirati tiste, ki pričnejo cveteti srednje pozno oziroma pozno, katerih cvetovi niso občutljivi za mraz in ki dozorevajo v nižinskih predelih najkasneje do konca septembra. Med te sorte bi lahko vključili beličnik, tydeman, james grieve, priolov delišes, jonatan, jonadel,…

Hruške so v primerjavi z jablanami zahtevnejše za toploto in občutljivejše za pozebo. Posebno žlahtne sorte, ki so cepljene na kutino, zahtevajo zmerno toplo milo podnebje z dovolj zračne vlage. Za višje hladnejše lege bi bile bolj primerne hruške, cepljene na hruškove divjake oziroma razne moštnice in tepke.

Slive glede podnebnih razmer niso zahtevne; če so dobro oskrbovane in prehranjene, prenesejo v zimskem času tudi do – 25° C. Nekoliko občutljivejše so v času cvetenja, saj pozebe slivov cvet že pri – 2° C. Zato se pri sajenju izogibamo položajem, kjer lahko pade temperatura v aprilu na – 3° C. Bolj zahtevne pa so slive za vlago, saj jo potrebujejo celo več kot jablane. Dobro uspevajo v predelih s 1000 do 1400 mm letnih padavin. Sorte, ki so odporne proti mrazu in primerne za sajenje tudi v višjih legah, so: wangenheimska, bilska rana in delno domača češplja.

Češnje so zelo prilagodljiva sadna vrsta, saj uspevajo od območja gojenja limon do območja gojenja hrasta. Za zimski mraz so odpornejše kakor slive, saj prenesejo v času mirovanja brez škode tudi do -28° C. Za češnje nastopi nevarnost pozebe spomladi, ker začno zgodaj brsteti in cveteti. Tedaj je že nevarno, če pade temperatura na – 3° C. Češnja je občutljiva za padavine, če so obilnejše v času cvetenja in v času zorenja, kar povzroči močno pokanje in gnitje plodov.

Med sorte, ki pozneje cvetijo in so odpornejše proti spomladanskim pozebam, lahko prištevamo kratkorepko, hedelfinsko, germersdorfsko in kraljico trga.

Višnja je manj zahtevna od češnje. Pri nas uspeva tudi v višjih legah nekako do 1000 m nadmorske višine, tam, kjer uspevajo tudi bukve in iglavci. Odporna je proti suši, vlagi, mrazu in vročini, slabo pa prenaša težka in vlažna tla. Od sort, ki so odpornejše in primerne za gojenje tudi v višjih legah, bi omenili lotovko in gorsemsko. Za obe sorti je značilno, da sta samoplodni in ne potrebujeta opraševalne sorte.

Orehi so sorazmerno občutljiva sadna vrsta posebno za nizke temperature, veter in spomladanske pozebe. Zato moramo, če jih želimo saditi, izbrati odpornejše sorte in take, ki pričnejo spomladi kasneje odganjati. Med odpornejše sorte prištevamo sorte elit, ki je domača mariborska sorta, geiselheim, ki je vodilna nemška sorta in franquette, ki spada med priznane francoske sorte.

Sorodna iskanja:

  • Sadike hrušk
  • Sadike jablan
  • Vrste hrušk
  • Sadike sliv

Najnovejši mali oglasi:

Objavi oglas
Deli s prijatelji
Prejšnji članekVrt v primorju
Naslednji članekZatiranje črne pegavosti vinske trte
Sem delček nečesa, sem delček nekoga, sem delček ustvarjalnosti in sem delček požrtvovalnosti. Sem spletni "zasenjak", ki se posveča spletni prodaji različnih izdelkov, iskanju poslovnih "niš", učenju različnih script, SEO optimizaciji in spletnemu trgovanju na splošno. Sem blogerski odvisnež in kar je najbolj pomembno, sem ustanovitelj KupimProdam.si oglasnika. Tematika, ki sem jo izbral, je namenjena širši populaciji ljudi, saj pišem o meni najbolj priljubljenem rastlinskem in živalskem svetu. Članki večinoma nastajajo spontano, občasno pa se najde kakšna ideja tudi na spletu, ali po kakšni dobri razpravi s prijatelji.