Deli s prijatelji
Okrasni ribez (Ribes sanguineum)
Okrasni ribez (Ribes sanguineum)

Brogovita (Viburnum fragrans)

Je skoraj že pozimi cvetoča grmovnica, saj se njeni prvi popki včasih odpro že novembra. Prvo cvetje se pojavi, odvisno od vremena, proti koncu februarja in je marca in aprila v polnem cvetju. Zacveti še pred olistanjem na kratkih rjavih poganjkih. Cvetovi so zelo dehtivi, sprva roza, nato preidejo v belo barvo.

Brogovita (Viburnum fragrans)
Brogovita (Viburnum fragrans)

Do dva metra visok grm pokončne rasti se jeseni obarva lepo rdeče rjavo. Najhujši sovražnik so mu slane, zato ga moramo posaditi na nekoliko zaščiten prostor, saj ga kot grm z izredno zgodnjim cvetjem zelo cenimo za posamično saditev.

Kovačnik (Lonicera purpusii)

Ne cveti dosti kasneje kot Viburnum fragrans. Ob milem vremenu odpre pogosto že februarja svoje dehtivo kremasto belo cvetje.

Kovačnik (Lonicera purpusii)
Kovačnik (Lonicera purpusii)

Ker cveti hkrati z drenom (Cornus mas) in navadnim volčinom (Daphne mezereum), jih sadimo skupaj, posebno še, ker imajo zelo podobne zahteve: nekoliko sončno lego med drevjem ali pod drevjem in humozna tla. Vendar Lonicera purpusii, ki zraste okoli 2 m visoko in kar precej široko, dobro uspeva tudi v sončnih legah, le da se tu zimzeleno listje pozimi deloma obleti.

Dren (Cornus mas)

Kdor pozna dren, vsako pomlad težko čaka na njegove rumene cvetne zvezdice, ki se odpro mnogokrat že februarja (pred olistanjem), sicer pa cveti marca. Po rasti in listju ni ravno izredna lepota, zato ga navadno posadimo malo bolj v ozadje.

Dren (Cornus mas)
Dren (Cornus mas)

Lepši pa je zopet jeseni, ko se na vejicah pojavijo podolgovati, bleščeče rdeči užitni plodovi. Grm doseže tudi velikost do pet metrov in je tako že manjše drevo. V svojih zahtevah je zelo skromen. Uspeva dobro na apnenih tleh, najljubša so mu humozna tla v senci. Radi ga uporabljamo kot podrast pod drevjem in za različne obsaditve, o čemer sem že pisal. Do jeseni obdrži sveže zeleno listje in je zaradi tega in ker tudi dobro prenese obrezovanje, cenjen kot živa meja.

Japonska kutina (Chaenomeles speciosa), prej imenovana tudi Cydonia japonica ali Chaenomeles lagenaria

Je dokaj trnov, 1 do 2 m visok in skoraj prav toliko širok grm, ki je doma v vzhodni Aziji. Z dolgoletno vzgojo in žlahtnenjem, predvsem glede barve in velikosti cvetov, je danes ta grmovnica postala eden najbolj priljubljenih grmov po vrtovih.

Japonska kutina (Chaenomeles speciosa)
Japonska kutina (Chaenomeles speciosa)

Japonska kutina je nezahtevna in odporna. Le pri cepljenjih moramo paziti, da porežemo vse divjake, sicer prav kmalu zamorijo žlahtno rastlino. Za silo uspeva v polsenci, a ljubše so ji sončne lege. Cveti na starem lesu, zato se šele starejši grmi pokažejo res v vsej svoji lepoti. Pri mlajših je cvetje še skrito sredi grmov. Obrezovati jih ne smemo, ker tako povečamo rast mladih poganjkov in zmanjšamo številnost cvetja. Le stare grme previdno redčimo. Nekatere sorte tudi pocvitajo, a cvetje med listjem ni tako dobro vidno kot spomladi, ko cveti še pred olistanjem. Spet lepa je jeseni z užitnimi rumenimi ali zelenimi, kot majhno jabolko velikimi plodovi.

Grm japonske kutine lahko posadimo v skupino, predvsem v družbo drugih zgodnjepomladanskih grmovnic kot forsitije ali okrasnega ribeza. Odlična je kot prosto rastoča živa meja, ki pa potrebuje nekoliko več prostora kot strižena. Rezanje sicer odlično prenese, vendar je, kot že rečeno, cvetja manj. Živico strižemo po cvetenju.

Sort je ogromno, nekaj najlepših si velja zapomniti:

  • Andenken an Carl Ramcke je starejša, do 1,5 m visoka, dolgo in bogato cvetoča, cinobrasto rdeča sorta. Rasti je široke in stisnjene. Deloma pocvita.
  • Crimson and Gold zraste 1 – 1,5 m in ima velike temno rdeče cvetove z dobro vidnimi rumenimi prašniki, jeseni bogato obrodi. To je ena najbolj priljubljenih sort.
  • Elly Mossel ima temno rdeče zgodnje cvetje, v poletju še pocvita. Zraste le 1 m visoko.
  • Etna je novejša vzgoja s škrlatno rdečimi, deloma polnjenimi cvetovi.
  • Fire Dance ima krvavo rdeče cvetje in je izredno bogato cvetoča.
  • Nivalis je 2 – 3 m visoka, belo cvetoča sorta.

Zelo primerna za nizke žive meje je Chaenomeles japonica, Cydonia maulei, ki ima močno trnove poganjke in zraste največ 1 m visoko. Cveti bogato, oranžno rdeče, pogosto že konec marca. Plodovi ostanejo na grmu še pozno v zimo.

Forsitija (Forsythia)

Ko zacveti forsitija, je pomlad v deželi. Kot takšna je prijetna znanilka, ki si jo vsakdo želi imeti v svojem vrtu. Pomladi brez forsitije si skoraj ne moremo zamisliti. Razlogov za njeno priljubljenost je več. Eden izmed najpomembnejših je njeno zlato rumeno cvetje, ki spomladi prekrije ves grm.

Forsitija (Forsythia)
Forsitija (Forsythia)

Uspeva v vsaki zemlji, je skromna in nezahtevna, odporna proti mrazu, boleznim in škodljivcem ter sorazmerno poceni. Zanesljivo in bogato cveti vsako pomlad. Prijajo ji sončne lege, dobro pa prenaša tudi zasenčenja višjega drevja. Primerna je tako za saditev v skupine kot posamično ali celo kot strižena živa meja. V tem primeru pa ni tako lepa. Forsitije ne obrezujemo, ker potem požene polno mladih poganjkov, ki so videti kot kakšna metla in se potem povesijo. Lahko pa jo precej preredčimo.

Najlepši so križanci pod imenom Forsythia intermedia. Z vzgojo in požlahtnjevanjem so se potem iz te razvile danes najboljše vrtne sorte:

  • Spectabilis, starejša sorta, vendar še vedno cenjena, predvsem za rezanje.
  • Spring Glory, naj lepša med svetlo rumeno cvetočimi s 4 do 5 cm velikimi cvetovi.
  • Beatrix Farrand ima sicer nekaj manj cvetov kot starejše sorte, so pa veliki 5 do 6 centimetrov in živo rumeni.
  • Lynwood Gold je bogato cvetoča sorta z živo rumenimi velikimi cvetovi, ki so lepo razporejeni po poganjku.

Najboljša družba za forsitijo je okrasni ribez (Ribes sanguineum)

Cveti hkrati s forsitijo in se barvno idealno dopolnjujeta. Po rasti je nekoliko manjši kot forsitija. Sočasno s cvetenjem se pričnejo razvijati listi in sicer v krajših, 8 cm dolgih, roza do karminasto rdečih visečih grozdih vzdolž poganjka. Cvetovi in listi imajo podoben duh kot črni ribez. Znan je po svoji skromnosti, ljubi pa sončno lego. Težkih tal ne prenese. Plodovi so podobni kot pri črnem ribezu, vendar pa so skorajda neužitni.

Okrasni ribez (Ribes sanguineum)
Okrasni ribez (Ribes sanguineum)

Poznamo več požlahtnjenih sort, ki so bolj bogato cvetoče in lepših barv. Najlepše so temno rdeče sorte:

  • King Edward VII, ki ima velike temno rdeče cvetne grozde in
  • Pulborough Scarlet, bogato cvetoča sorta s temno rdečimi cvetnimi grozdi.

Posamezni cvetovi so v sredini beli. Zraste pa nekoliko više. Za toplejše kraje primerno je judeževo drevo (Cercis siliquastrum), ki je pri nas le grm z značilnimi ledvičasto oblikovanimi listi. Ima tako razkošno rožnato cvetje, ki poganja v šopih neposredno iz vej ter debla konec aprila, da veje komaj še opazimo. Cveti še pred olistanjem. Zahteva precej toplote in apnena tla. Sicer pa raste v vsakih ne presuhih vrtnih tleh. Ker se nerad prime, ga sadimo z dovolj veliko koreninsko grudo na zaščiten, topel prostor. V mladosti potrebuje pozimi tudi zimsko zaščito. Zaradi občutljivosti za mraz ga sadimo predvsem na Primorskem, ker le tod redno cveti in se pokaže v vsej svoji lepoti. Tu je kot manjše drevo zelo uporaben za majhne vrtove.

Sorodna povezava:

Najnovejši mali oglasi