Deli s prijatelji
Simbioza Med Mravljami

Simbioza ali sožitje je odnos med dvema organizmoma, od katerega imata oba partnerja korist. Nasprotje tega je parazitizem, pri čemer se okorišča le eden izmed partnerjev, drugi pa je na škodi. Simbioze so v naravi pogost pojav. Na primer rak samotarec, ki si na polžjo hišico, v kateri skriva svoj mehki zadek, posadi morsko vetrnico. Ta ga brani pred napadalci, za to pa dobi ostanke od rakovih gostij. Rakova potovanja ji tudi odpirajo vedno nova lovišča. Slišali smo tudi že za gomoljčke na koreninah stročnic. V njih živijo bakterije, ki so sposobne vezati elementarni dušik iz zraka. Rastline so pri oskrbi z dušikom odvisne od ionov v tleh, sožitje pa stročnicam omogoča dobivanje dušika, vezanega v organskih spojinah, od bakterij. Bakterija pa dobi od stročnice hrano v obliki sladkorjev.

Simbioza Med Mravljami
Velika gozdna mravlja

Pa še en primer. Gobarji vedo, da določene vrste gob vedno rastejo v bližini določenih dreves. Vzrok tega je simbioza med gobo in drevesom, ki se imenuje mikoriza. Koreninice drevesa in hife gliv so v tesnem stiku, ki omogoča medsebojno izmenjavo snovi. Udeleženca v simbiotskem odnosu sta torej lahko dve rastlini, dve živali ali pa rastlina in žival.

V mehiških in srednjeameriških nižavah raste kot drevo vrsta akacije (Acacia cornigera), na kateri so se naselile mravlje vrste Pseudomyrmex ferruginea. Mimogrede naj omenim, da je rastlina, ki jo pri nas poznamo kot akacijo, v resnici robinija. Omenjena akacija ima na bazi odebeljene trne, katerih notranje tkivo mravlje pojedo in se naselijo v nastalih votlinicah. Hranijo se z medovniki in posebnimi telesci, ki se razvijejo na koncu lističev sestavljenega lista. Medovniki vsebujejo predvsem mnogo sladkorjev, telesca na lističih pa so mravljam vir olj in beljakovin. Kaj pa dobi rastlina v zameno za to gostoljubje? Mravlje, ki lezejo po vseh delih rastline, napadejo vsako žival, ki se rastline dotakne. Navidezna skrb za rastlino je v resnici skrb zase – rastlina jim pomeni dom, in tega si ne dajo uničiti. Če se akacije dotakne druga rastlina, mravlje takoj odstranijo del rastline, ki se je dotika. Tako je akacija zavarovana pred rastlinojedimi živalmi, sočasno pa mravlje tudi preprečujejo, da bi se akaciji kakšna druga rastlina pretesno približala, kar vsaj nekoliko izboljša svetlobne razmere akacije. S temi prednostmi je akacija sposobna zmagati v boju za svetlobo, saj s hitro rastjo kmalu preraste druge rastline.

Mravljam pa je s tem še naprej zagotovljeno življenje ob pogrnjeni mizi. Če so mravlje z akacije odstranili, je ta kmalu zastala v rasti in v boju za svetlobo ni mogla več uspešno konkurirati. Podoben primer sožitja srečamo tudi v Afriki med akacijo vrste A. drepanolobium in mravljami iz rodu Crematogaster. Prav tako živijo v trnih drevesa; ena družina je lahko naseljena na več sosednjih drevesih. Hranijo se z nektarjem pa tudi z gosenicami in drugimi rastlinojedci, ki jih najdejo na drevesu. Vzajemna korist je nedvomna, čeprav so odnosi manj zapleteni kot v prejšnjem primeru.

Danes znanstveniki ugotavljajo, da pri mnogih simbiozah ne gre za pravi simbiotski odnos, temveč za vzajemni parazitizem. V tem imata partnerja le redkokdaj enakovreden položaj. Primer za to so lišaji, kjer alga tudi zunaj simbioze navadno dobro uspeva, gliva pa je življenjsko vezana na ta odnos. Včasih se odnosi med partnerjema spreminjajo. Dušikove bakterije najprej stročnico parazitirajo, ko pa začne stročnica dobivati od bakterije dušik, vezan v organskih spojinah, se odnos sprevrže v pravo simbiozo. Na koncu rastlina bakterije prebavi in se polasti njenih beljakovin – zdaj rastlina nastopa v vlogi parazita.

Najnovejši mali oglasi:

Objavi oglas
Deli s prijatelji
Prejšnji članekGrozdje in grozdni sok v naši prehrani
Naslednji članekBelo Omelo – Nesreča za Drevje in Ptice
Sem delček nečesa, sem delček nekoga, sem delček ustvarjalnosti in sem delček požrtvovalnosti. Sem spletni "zasenjak", ki se posveča spletni prodaji različnih izdelkov, iskanju poslovnih "niš", učenju različnih script, SEO optimizaciji in spletnemu trgovanju na splošno. Sem blogerski odvisnež in kar je najbolj pomembno, sem ustanovitelj KupimProdam.si oglasnika. Tematika, ki sem jo izbral, je namenjena širši populaciji ljudi, saj pišem o meni najbolj priljubljenem rastlinskem in živalskem svetu. Članki večinoma nastajajo spontano, občasno pa se najde kakšna ideja tudi na spletu, ali po kakšni dobri razpravi s prijatelji.