Deli s prijatelji
Siva grozdna plesen
Siva grozdna plesen

Siva grozdna plesen (Botrytis cinerea) zadnja leto močno zmanjšuje pridelke grozdja. Če se močneje pojavi, so vzroki prav gotovo obilno gnojenje, bujna rast vinske trte, selekcija na zbito grozdje, pa tudi uporaba nekaterih organskih fungicidov, ki plesen pospešujejo.

Gliva je v naravi močno razširjena kot gniloživka, ki se naseli na odmirajočem rastlinskem tkivu, v ugodnih toplih in vlažnih vremenskih razmerah pa se kaj hitro sprevrže v zajedavca. V manj ugodnih razmerah lahko napade grozdje le, če so jagode ranjene od toče ali škodljivcev. V zelo deževnem vremenu pa lahko okuži tudi zdrave jagode in se po grozdju hitro širi, napade pa tudi peclje.

Dozorevajoče jagode postanejo sivo rjave barve, zmehčajo se in ob deževnem vremenu obdajo z gosto sivo plesnivo prevleko. Gniloba se hitro širi in lahko zajame večji del grozda, pri nekaterih sortah pa zgnijejo tudi peclji, kar ima za posledico odpadanje delov ali celih grozdov.

V zelo deževnih letih so celi grozdi gnili in obdani z gosto plesnivo prevleko, ki se ob trgatvi značilno pokadi. Plesniva prevleka sestoji iz mnogih trosonoscev in trosov, ki okužbo širijo. Čeprav je mogoče, da pride do gnilobe že zelo zgodaj, pa se vendar običajno najmočneje pojavi ob pričetku dozorevanja oziroma mehčanja jagod.

Če se siva plesen pojavi pozneje (običajno takrat, ko vsebujejo jagode več kot 12% sladkorja) in če nato sledi toplo in suho vreme, pride do tako imenovane žlahtne gnilobe. Gliva namreč pospeši izhlapevanje vode, porabi sorazmerno več kisline in le malo sladkorja ter tako zgosti sok in mu da značilen okus po žlahtni gnilobi. Žal so takšne jeseni pri nas dokaj redke, najpogosteje se siva plesen pojavlja kot tako imenovana surova gniloba. Ta napade jagode že ko imajo približno 4% sladkorja ter povzroči, da hitro gnijejo, ostanejo kisle ter imajo zoprn okus po gnilobi. Močno gnilo grozdje povzroča tudi težave pri kletarjenju, zlasti pa vpliva na barvo rdečih vin. Pri nas niso redka leta, ko izgubimo zaradi gnilobe 20 do 30 odstotkov pridelka, včasih pa tudi več.

Siva plesen lahko v deževnih pomladih napade tudi kabrnke in povzroča njihovo gnitje, včasih pa zaradi bolezni propadejo celi poganjki, ko so že dolgi 10 do 20 cm. Tu in tam se bolezen pojavi tudi na listih v obliki vodenastih rjavih peg, ki se pozneje obdajo s sivo plesnijo.

Že več let si strokovnjaki prizadevajo, da bi sivo grozdno plesen zatirali s kemičnimi sredstvi tako kot druge glivične bolezni. Resnici na ljubo pa je treba povedati, da z učinkom teh fungicidov še zdaleč nismo zadovoljni. Kljub temu se iz leta v leto vedno več vinogradnikov odloča za škropljenje proti gnilobi.

Če hočemo s tem škropljenjem doseči kolikor toliko zadovoljiv uspeh, moramo upoštevati določena pravila. Zlasti moramo vedeti, da je treba s škropljenjem pričeti že mnogo prej, preden se bolezen pojavi na grozdju. Priporočajo, da fungicide prvič uporabimo proti sivi grozdni plesni že vsaj pri drugem, če že ne pri prvem škropljenju po cvetenju. Škropljenja si morajo slediti v 12 do 14-dnevnih presledkih, nadaljevati pa moramo z njimi tudi še avgusta, ko proti peronospori običajno ne škropimo več. Proti gnilobi škropimo torej najmanj štiri do petkrat: enkrat konec junija, dvakrat julija in enkrat do dvakrat še avgusta.

Razumljivo je, da do konca julija škropimo hkrati proti peronospori in gnilobi, avgusta pa navadno samo proti gnilobi. Za boljši uspeh je pomembno, da dobro preškropimo tudi grozdje. Pravzaprav je zgodnji začetek škropljenja proti sivi grozdni plesni tudi šibka stran tega ukrepa, saj takrat, ko s škropljenjem pričnemo, niti ne vemo, ali se bo v tistem letu gniloba sploh pojavila, ker je pač njen pojav v veliki meri odvisen od vremenskih razmer, zlasti od obilice padavin julija in avgusta.

V zvezi s škropljenjem proti sivi grozdni plesni moram opozoriti še na eno težavo, ki je pri nas dokaj pogosta. Ob prepozni uporabi dospejo ostanki fungicidov v mošt, kar lahko močno zavira začetek vrenja ali pa ga popolnoma prepreči. Zato praviloma nikoli ne smemo škropiti pozneje kot vsaj 4 tedne pred trgatvijo, še bolje pa je, če je med zadnjim škropljenjem in trgatvijo poteklo 5 tednov.

Kljub temu pa je bolje, da že prej prenehamo škropiti, da ne bi zaradi ostankov škropiva prišlo do kakšnih drugih težav, o katerih danes še ničesar ne vemo. Predpisani roki uporabe teh sredstev niso tako dolgi. Naj povzamem – da bomo brez skrbi, pravočasno nehajmo s škropljenjem. Od zadnjega škropljenja do trgatve naj preteče vsaj 4 do 5 tednov, ne glede na to, katero sredstvo smo uporabili.

K uspešnejšemu preprečevanju gnilobe pripomore tudi usklajeno gnojenje, kjer ne smemo pretiravati z dušikom, redno pletje in vršičkanje ter trganje listja v bližini grozdja.

Objavi oglas
Deli s prijatelji
Prejšnji članekUebelmannia pectinifera potrebuje kislo zemljo
Naslednji članekNezahtevne divje trajnice in globina sajenja čebulic
Sem delček nečesa, sem delček nekoga, sem delček ustvarjalnosti in sem delček požrtvovalnosti. Sem spletni "zasenjak", ki se posveča spletni prodaji različnih izdelkov, iskanju poslovnih "niš", učenju različnih script, SEO optimizaciji in spletnemu trgovanju na splošno. Sem blogerski odvisnež in kar je najbolj pomembno, sem ustanovitelj KupimProdam.si oglasnika. Tematika, ki sem jo izbral, je namenjena širši populaciji ljudi, saj pišem o meni najbolj priljubljenem rastlinskem in živalskem svetu. Članki večinoma nastajajo spontano, občasno pa se najde kakšna ideja tudi na spletu, ali po kakšni dobri razpravi s prijatelji.