Deli s prijatelji
Skalnjak

Šele ko se je vsa drevnina zanesljivo prijela, pričnemo na skalnjak saditi bolj privlačne čebulnice in trajnice. Ker pa ne moremo takoj po sajenju drevnine vedeti, katere rastline so se prijele in katere ne, poživimo prvo leto skalnjak z enoletnicami oziroma dvoletnicami. Naštel bom le nekaj najbolj primernih.

Skalnjak
Skalnjak

Primerne enoletnice za skalnjak so:

MEHIŠKI AGERATUM

(Ageratum mexicanum); nizka čvrsta okroglasta rast, višina 10 do 50 cm, cvetovi drobni, združeni v kašastem socvetju. Cveti modro, belo in vijoličasto od junija do oktobra.

LOBELIA ERINUS

(slovensko ime mi ni znano); nizka čvrsta rast, od 10 do 15 cm. Cveti modro od junija do oktobra.

ZLATI MAK

(Eschscholtzia californica); široko grmičasta rast, 15 do 25 cm, steblo je poleglo in se pozneje dvigne. Cvetovi spominjajo na mak, so rumene, bele in, oranžne barve. Cveti od junija do septembra.

PORTULAK

(Portulaca grandiflora); višina 10 cm, cvetovi enostavni ali polnjeni in so v raznih barvah. Cveti od junija do septembra.

Primerne dveletnice:

MARJETICA

(Bellis perennis); cveti spomladi in jeseni v rdeči, beli ali rožnati barvi. Razmnožuje se z raztrgavanjem in v tem primeru dobi lastnosti trajnice, tako da jo imamo lahko stalno v skalnjaku.

PLANINSKA SPOMINČICA

(Myosotis alpestris), grmičasta rast, višina okoli 25 do 30 cm. Cvetovi nebesno modri in drobni. Cveti spomladi. Pozneje, ko smo prepričani, da so se vse lesnate rastline prijele, zasadimo v skalnjak še trajnice in čebulnice. Za saditev smemo uporabiti le majhne lopatice, ki zemlje ne stlačijo preveč. Primerno je tudi, da nad korenine postavimo kamenje.

Ker se bomo vsekakor poskusili izogniti nabiranju rastlin v naravi, bomo zelo težko prišli do sadik planike, murke, pogačice in encijana, brez njih pa skalnjak ni videti pristen. Seme teh rastlin v večini primerov pri nas ni naprodaj, dobimo pa ga v Avstriji in z malo sreče tudi v Italiji.

Vzgoja trajnic alpskega izvora je zahtevnejša. Seme posejemo oktobra v zabojčke, ki jih postavimo v zasuto gredo. Ko nastopi močnejša slana, okna odkrijemo ter setev izpostavimo zmrzovanju. Po krajšem času prenesemo zabojčke na svetel prostor v stanovanje ali še bolje v rastlinjak, kjer bo setev pod normalnimi pogoji vzkalila.

V skoraj vsaki vrtnariji dobimo sledeče rastline:

ALPSKI KLINČEK

(Dianthus alpinus); pritlikava blazinasta rast, do višine 10 cm. Cvetovi so rožnati ter lepo dehtijo, cvetijo pa od aprila do junija.

RESASTI NAGELJ

(Dianthus pulmarius); blazinasta do 15 cm visoka rast, cveti belo, rožnato ter rdeče, od aprila do junija.

Obe vrsti nageljna lahko razmnožujemo z raztrgovanjem ali s potaknjenci, oboje po cvetenju.

AVBRIECIJA

(Aubrietia croatica); nizka, do 10 cm visoka, okroglasta rast. Cveti modro, vijoličasto in rdeče aprila.

REPNJAK

(Arabis alpina); široka pritlehna rast, do 20 cm. Cveti aprila in maja s pokončnim socvetjem v beli, rožnati ali rdeči barvi.

GRENIK

(Iberis sempervirens); zraste do 25 cm visoko, cveti aprila in maja v beli, rožnati ali rdeči barvi. Bolj primeren je iz njega izpeljan I. s. »Snow Flage«, ki je manjši, cveti kasneje v beli barvi.

GROBELJNIK

(Alyssum montanum); široka pritlehna rast, od 10 do 15 cm visok, cvetovi              so rumeni in drobni od aprila do junija.

BERGENIJA

(Bergenia cordifolia); višina okrog 25 cm, stebla se plazijo in na koncih dvigajo, listi so veliki, zeleni ali bakreno rdečkasto navdahnjeni. Cveti marca in aprila v rdeči ali rožnati barvi.

VOLNENEC

(Stachys lanata); široka plazeča se rast s številnimi stranskimi poganjki. Dekorativen zaradi sivih dlakavih listov, cveti od aprila do junija z bledo rožnatimi, neuglednimi cvetovi.

PLAMENKA

(Phlox subulata); nizka rast, 10 do 30 cm. Ima tanke igličaste sivozelene liste. Cvetovi so enostavni in drobni v raznih barvah. Prevladuje rdeča.

TROBENTICA

(Primula vulgaris); višina do 10 cm. Cveti zgodaj pomladi. Iz nje je razvitih veliko vrst, ki se razlikujejo le po barvi cveta.

AVRIKELJ

(Primula auricula); do 20 cm visok, cvete od aprila do junija v vijoličasti ali rumeni barvi.

ČEBULNICE – GOMOLJNICE

HIJACINTA

(Hyacinthus orientalis); cveti v raznih barvah, prevladuje pa modra. Cvetovi se pojavijo v socvetjih od aprila do maja.

BOTANIČNI TULIPAN

(Tulipa sp.); izberemo vrste, ki imajo na enem steblu več cvetov. Te vrste so tudi nizke, od 15 do 25 cm.

POMLADNI ŽAFRAN

(Crocusvernus); cveti v temnomodri, vijoličasti, rumeni in beli barvi od marca naprej.

JAGODASTA HRUŠICA

(Muscari botryoides); 10 do 20 cm visok. Cvetovi so modri ali beli v pokončnih betičastih socvetjih od marca do maja.

MALI ZVONČEK

(Galanthus nivalis); višina do 10 cm, cveti zelo zgodaj, včasih celo med krpami snega.

KRONICA, VELIKI ZVONČEK

(Leucojum vernum); višina okoli 20 cm, po obliki in cvetu spominja na mali zvonček. Cveti za njim.

ŠMARNICA

(Convallaria majalis); na steblu je več cvetov bele barve, ki se pojavljajo aprila in maja. Zraste do 20 cm.

Naštetih rastlin, predvsem čebulnic, ne smemo saditi v vrste, temveč razmetano v večje ali manjše skupine. Sedaj ko imamo skalnjak zasajen, nikakor ne smemo misliti, da je dela z njim konec. Za skalnjak je nujno potrebna stalna skrb. V suhih poletnih obdobjih ga zalivajmo z razpršilnikom, po možnosti pozno popoldne, ko sonce že izgubi svojo moč. Stalno moramo iz njega odstranjevati plevel, ker se sicer v hranljivi humozni zemlji, kakršno naše rastline potrebujejo, bujno razrašča. Vsaki dve oziroma najpozneje tri leta prebujno rastoče trajnice raztrgamo in tako skrčimo, kajti v nasprotnem primeru lahko spodrinejo druge manjše rastline. Lesnate rastline vsako leto obrežemo in očistimo. Skalnjak vsako leto tudi pognojimo z ustreznim rudninskim gnojilom.

Vsakih šest, sedem let je priporočljivo, da trajnice izkopIjemo, zemlji primešamo organsko gnojilo ter jo tako na novo pripravimo. Ob tej priložnosti lahko trajnice, ki so se prebujno razrasle, raztrgamo.

ZAVEDAJTE SE, da bo le z mnogo truda skalnjak ponos našega vrta.

Najnovejši mali oglasi