Deli s prijatelji
Jabolčni zavijač (Laspeyresia pomonella)
Jabolčni zavijač (Laspeyresia pomonella)

Na jablanah je znanih veliko škodljivcev. Med škodljivci jablan so tudi taki škodljivci, ki razen jablan napadajo tudi drugo sadno drevje, nekaj pa je tudi takih, ki so za jablane bolj ali manj specializirani. V kratkem sestavku je seveda nemogoče opisati vse, zato bi se zadržali le pri najpogostejših in najpomembnejših škodljivcih jablan, zlasti takih, ki jih na jablanah najpogosteje srečujemo in ki jih je treba bolj ali manj redno zatirati.

Ameriški kapar (Quadraspidiotus perniciosus)

Je gotovo eden najpogostejših škodljivcev jablan, razen njih pa napada vse vrste sadnega drevja in mnoge divje sorodnike. Nekaj desetletij nazaj so kaparja prištevali k najnevarnejšim škodljivcem sadnega drevja, saj je bil kriv za propad nekaj sto tisoč dreves. Danes je njegova življenjska moč popustila in ogrožajo ga nekateri naravni sovražniki, tako da je njegova naravna smrtnost precej visoka. Prav zato ga na posameznih drevesih jablan, kjer pridelujemo jabolka le za domačo rabo, redkokdaj zatiramo, bolj ali manj redno pa je to nujno v strnjenih jablanovih nasadih.

Ameriški kapar (Quadraspidiotus perniciosus)
Ameriški kapar (Quadraspidiotus perniciosus)

Škodljivca najlaže spoznamo na plodovih, kjer najdemo značilne temne, okrogle ščitke, ki so rdeče obrobljeni. Drobne, nekaj desetink milimetra pa do dva milimetra velike ščitke najdemo tudi na lubju, le redko pa na listju. Na mladem svetlem lubju je površina rdeče pegasta, karminasto rdeč pa je tudi ličnati del vej, če lubje zarežemo.

Pri nas ima ameriški kapar navadno dva rodova na leto. Prezimijo ličinke v stadiju t. i. »črnega ščitka«, ščitek pa meri v premeru okrog 0,5 do 0,6 mm. Spomladi prezimile ličinke se dalje razvijajo, ščitki se večajo, mogoče je že ločiti okroglaste temno sive ščitke samic od podolgovatih ščitkov samcev. Do konca maja ali začetka junija samice in samci dozorijo. Ščitki samic so svetlo sive barve in merijo v premeru okrog 2 mm, pod njimi pa najdemo rumene do oranžno rumene sploščene samice, ki so okrogle ali hruškaste oblike. Samci zletijo in oplodijo samice, le-te pa potem ležejo žive ličinke. Pri nas se ličinke pojavijo med 10. in 30. junijem, izleganje ličink pa se raztegne na 4 do 6 tednov. Komaj izlegle ličinke so rumene barve in gibljive ter se po nekaj urah prisesajo na stalno mesto ter obdajo najprej z belim ščitkom, ki pozneje potemni.

Ličinke drugega rodu se navadno pojavijo v drugi polovici avgusta pa vse do konca poletja, razvijejo se do stadija črnega ščitka in tako prezimijo. Le v zelo toplih letih lahko pri nas ameriški kapar razvije še tretji rod ličink v oktobru.

Za zatiranje so najbolj občutljive mlade ličinke, gibljive ali pa ličinke belega oziroma črnega ščitka, zato je čas pojava ličink tudi najustreznejši za zatiranje. Dober uspeh lahko dosežemo tudi z zimskim ali pred pomladanskim škropljenjem. Za zimsko škropljenje lahko uporabljamo pripravke na podlagi mineralnih olj ali pa t. i. rumene pripravke, ki pa so žal precej strupeni in nevarni. Posvet za škropljenje je obvezen s strokovnjakom.

Enako dobro je mogoče zatirati ameriškega kaparja s pred pomladanskim škropljenjem v času brstenja sadnega drevja pa do stadija mišjega ušesa.

V drugi polovici junija škropimo, če je to seveda nujno potrebno. Pri močnejšem pojavu kaparja in še posebej, kadar nismo opravili zimskega ali pred pomladanskega škopljenja, je treba v juliju škropljenje ponoviti. Če je potrebno in mogoče zaradi bližnjega obiranja, zatiramo tudi drugi rod v drugi polovici avgusta. Izkušnje kažejo, da je navadno uspeh zatiranja zadovoljiv že samo s pred pomladanskim ali zimskim škropljenjem, kadar pa gre za posamezna drevesa jablan v vrtu, niti ni treba škropiti vsako leto. Seveda je ameriški kapar bolj nevaren v strnjenih nasadih, kjer pridelujejo jabolka za trg. Posebno vestno morajo kaparja zatirati v drevesnicah, saj okuženih sadik ne smejo prodajati.

Rdeča sadna pršica (Panonychus ulmi)

Spada med najpogostejše in najbolj znane škodljivce jablan, napada pa tudi vse druge vrste sadnega drevja in vinsko trto. Nekatere sodobne sorte jablan so še posebej občutljive zanjo, spodbuja pa jo tudi pretirano gnojenje, zlasti z dušikom in pretirano škropljenje, še posebej z insekticidi, pa tudi nekaterimi fungicidi. Med škodljivci jablan je znan zlasti z imenom »rdeči pajek«, čeprav gre za pršico.

Rdeča sadna pršica (Panonychus ulmi)
Rdeča sadna pršica (Panonychus ulmi)

Pršice so na spodnji listni strani listov, kjer sesajo sokove. Na napadenih listih se pokažejo najprej svetle bele lise na zgornji listni strani. Pozneje listje rumeni in se ob močnem napadu obarva značilno zamolklo sivo-rumeno, včasih pa se robovi zavijajo. Taki močno napadeni listi pogosto predčasno odpadejo.

Rdeča sadna pršica prezimuje na vejicah in vejah v obliki zimskih jajčec. Jajčeca so okroglasta v obliki drobnih čebulic in karminasto rdeče barve. V premeru merijo okrog 0,15 mm, tako da jih komaj opazimo s prostim očesom. Kadar se nahajajo na vejicah v velikih množinah, jih je lahko opaziti. V drugi polovici aprila se iz zimskih jajčec začno izlegati ličinke, ki prilezejo na prve lističe. Kadar jih je veliko, lahko že v tem času prihaja do močnih poškodb, saj se lističi sušijo, propada pa celo cvetje. Ličinke se izlegajo 3 do 5 tednov. Prvi vrh doseže napad navadno maja, pozneje nekoliko popusti, do drugega vrha pa pogosto prihaja poleti, julija ali avgusta, zlasti še, kadar je suho in vroče vreme. Na leto se pri nas pojavi 6 rodov, avgusta pa začnejo samice že odlagati zimska jajčeca; to traja vso jesen do prvih mrazov. Povedati je treba še to, da se na listju pršica razmnožuje s poletnimi jajčeci, ki so podobna kot zimska, le da so navadno malo svetlejša. Najdemo jih na spodnji listni strani. V toplih in sušnih poletnih dneh lahko opazimo veliko pršic na spodnji listni strani, okrog pol mm velike samice izrazito rdeče barve pa se pogosto sprehajajo tudi na zgornjih listnih straneh. Te je zaradi velikosti lahko opaziti tudi s prostim očesom. Napad rdeče sadne pršice se seli po letošnjih poganjkih od osnove proti vrhu in tako najdemo pršice v začetku rasti na spodnjih listih, pozneje na listih spodnje tretjine poganjkov, poleti pa na listih na polovici poganjkov ali nad njo. Rdeča sadna pršica je reden škodljivec strnjenih jablanovih nasadov, kjer redno gnojijo in škropijo, pa tudi na posameznih drevesih je dokaj pogosta, še posebej v toplih in suhih poletjih. Ima precej naravnih sovražnikov, vendar ti vedno ne morejo pršici do živega, zlasti ne takrat, kadar jim z nesmotrno rabo kemičnih sredstev strežemo po življenju. Pretirana raba insekticidov drugih kemičnih sredstev proti pršicam lahko privede do pojava odpornosti pršice na uporabljane pripravke, zato je priporočljivo načrtno škropljenje in redno menjavanje kemičnih pripravkov. Zimsko škropljenje proti jajčecem ni posebno učinkovito. Precej boljše je pred pomladansko škropljenje. Opravimo ga takrat, kadar ob rezanju opazimo več zimskih jajčec. Če sami tega ne znamo ugotoviti, lahko nesemo v pregled nekaj enoletnih in dveletnih vejic na bližnji inštitut. V času rasti škropimo le po potrebi, to je takrat, kadar na več kot polovici listov najdemo eno ali več pršic, če smo pregledali vsaj 50 do 100 listov. S škropljenjem nikar ne pretiravajmo; ne škropimo brez potrebe, kar tako »za vsak primer«, saj si bomo s tem pogosto nakopali še večje težave s pršico. Če je treba, škropimo navadno prvič v začetku maja s primernimi pripravki. Nadaljnja škropljenja sledijo po potrebi takrat, ko najdemo na več kot polovici pregledanih listov pršice. Navadno je treba drugič škropiti julija, seveda prav tako po potrebi in v posvetu s strokovnjakom. Boljše uspehe pa vsekakor dosežemo pri uporabi večje količine škropiva s škropilnico, medtem ko pršilniki navadno premalo omočijo.

Jabolčni zavijač (Laspeyresia pomonella)

Gotovo je med škodljivci jablan najbolj znan, saj se je že vsakdo srečal s »črvivim« jabolkom. Gosenica tega metuljčka, pogosto napačno imenovana kot »črv-, je torej kriva, da v jabolkah najdemo značilne izjede in izdolbine, polne goseničjih izmečkov. To je eden najbolj znanih in razširjenih škodljivcev jabolk, saj se pojavlja povsod, kjer jih gojijo. Poleg jabolk napada še hruške in orehe. V posameznih letih najdemo na nekaterih drevesih tudi več kot polovico vseh jabolk »črvivih«, zato ga je med škodljivci jablan potrebno jemati še kako resno. Taki plodovi predčasno odpadajo in gnijejo ter je škoda zato lahko zelo velika.

Jabolčni zavijač (Laspeyresia pomonella)
Jabolčni zavijač (Laspeyresia pomonella)

Metuljček meri čez krila okrog 2 cm. Sprednja krila so pepelasto sive barve z več rjavimi prečnimi črtami, na obeh vrhovih kril pa se nahaja značilna rjava pega, obdana z dvema bronasto se svetlečima lisama, ki jo označujemo kot zrcalce. Gosenica v plodu je mesnato rožnate barve. Ko doraste, je dolga 18 do 20 mm in ima značilno rjavo glavo. Buba je dolga približno 1 cm in se nahaja v belem zapredku med staro skorjo na drevju. Škodljivec prezimi v obliki gosenice v belih zapredkih v razpokah lubja na deblu in debelejših vejah, včasih pa tudi na opornih stebrih ali v kleteh, če smo vanjo vnesli »črvive« plodove. Prvi metuljčki vzletijo navadno v drugem tednu maja, navadno takrat, ko jablane odvržejo venčne liste cvetov. Podnevi sedijo z zloženimi krili na vejah, ponoči pa letajo in se parijo, kadar je temperatura višja od 15° C. Potem odlagajo jajčeca na liste, vejice in plodove. Po 8 do 18 dneh se iz jajčec izležejo majhne gosenice, ki se zavrtajo v jabolka pri muhi, peclju ali pa od strani ploda. Pogosto se gosenice zavrtajo v plod pod listom, ki ga prilepijo ob plod ali pa na mestu, kjer se dva plodova stikata. Gosenica se zavrta do peščišča, kjer si naredi dokaj veliko vdolbino, ki je napolnjena z izmečki. Pozneje gosenica razširi vhodno luknjico in skozi njo spravlja ven izmečke.

V vsakem plodu je navadno le po ena gosenica. Po 3 do 4 tednih doraste in plod zapusti ter se spusti po nitki navzdol do primernega skrivališča med staro skorjo, kjer se zaprede v bel zapredek. Tam se zabubi in sredi julija vzletijo metuljčki drugega rodu, ki letajo vse do konca avgusta ali začetka septembra. Pravzaprav se drugi rod kar naveže na prvega, pogosto pa se metuljčki drugega rodu pojavijo celo prej, kot se prenehajo pojavljati metuljčki prvega rodu. Glede na to, da je pojav metuljčkov prvega in drugega rodu povezan in tudi dokaj raztegnjen na sorazmerno dolgo obdobje, je tudi čas, ko lahko prihaja do poškodb plodov, precej dolg. Vsekakor sodi jabolčni zavijač med stalne škodljivce, ki se bolj ali manj močno pojavijo vsako leto, zato ga je treba tudi zatirati, če želimo pridelati zdrava jabolka.

Kljub sorazmerno zgodnjemu pojavu metuljčkov opravimo prvo škropljenje šele v drugi polovici junija. Praktične izkušnje kažejo, da je v maju in prvi polovici junija metuljčkov sorazmerno malo in da pred junijskim trebljenjem plodov nima smisla škropiti, saj če je tudi kakšen plodič črviv, bo pri junijskem trebljenju tako ali tako odpadel. Včasih so proti jabolčnemu zavijaču štiri ali petkrat škropili v presledkih približno 18 do 20 dni, nekako vse do sredine avgusta. Danes vemo, da lahko shajamo tudi z manjšim številom škropljenj, v nekaterih letih celo samo z dvema. Prvič bi škropili šele ob koncu junija, drugič v drugi polovici julija, tretjič pa v prvem tednu avgusta. Če bi hoteli shajati še z manjšim številom škropljenj in nas kakšen črviv plod ne moti, potem prvič škropimo šele sredi julija in drugič v prvi polovici avgusta.

Glede izbire kemičnih sredstev je treba povedati, da je pri uporabi teh pripravkov potrebna previdnost in pa seveda upoštevanje varnostne dobe ali karence. Proti jabolčnemu zavijaču so učinkoviti bolj strupeni pripravki, vendar jih v domačem vrtu ne bi posebno priporočali.

Jablanov cvetožer (Anthonomus pomorum)

Mnenja o škodljivosti tega hroščka rilčkarja so včasih nekoliko deljena. Nekateri menijo, da povzroča precejšnjo škodo, drugi pa, da v letih, ko je cvetnega nastavka preveč, ni škodljiv, temveč celo koristen, ker cvetje razredči. Nobenega dvoma pa ni, da jablanov cvetožer močno napada cvetje jablan samo v nasadih ali na drevesih v bližini gozdov.

Jablanov cvetožer (Anthonomus pomorum)
Jablanov cvetožer (Anthonomus pomorum)

Hrošček je dolg okrog 5 mm, je črno rjave barve in pokrit s finimi sivimi dlačicami. Na zadnji tretjini pokrovk ima belo-sivo prečno progo v obliki raztegnjene črke »V«. Rilček je izrazit in precej dolg. Ličinka je belkasta s črno glavo, brez nog; dorasla je dolga okoli 6 mm. Najdemo jo v uničenih cvetovih z rjavimi, neodprtimi venčnimi listi.

Hrošči pogosto prezimujejo v gozdovih, spomladi, v marcu, pa priletijo na jablane. Svoje rilčke vbadajo v komaj razprte cvetne brste, ko pa so v teh brstih vidni vršički posameznih cvetov, samice vanje odlagajo jajčeca v izvrtane luknjice. Ko se zdravi cvetovi odprejo, opazimo, da nekateri od njih ostanejo zaprti in jim venčni listi porjavijo. V takih cvetovih so ličinke objedle osnovo venčnih listov, prašnike in pestič. Po 15 do 20 dneh ličinka doraste in se v propadlem cvetu zabubi, junija pa se spet pojavijo hroščki, ki pa se kmalu spravijo prezimovat. Samice lahko v razpirajoče se brste odlagajo jajčeca dalj časa, poškodovani pa so le tisti cvetovi, v katere je samica vložila jajčece vsaj 8 dni prej, preden so se odprli, če jajčeca odložijo pozneje, se cvet prehitro odpre in ličinka izpade iz njega.

Na jablanah, ki rastejo v bližini gozdov, je treba paziti na pojav jablanovega cvetožera. Že ob koncu marca ali v začetku aprila drevesa otresemo, tako da hroščki popadajo na podstavljene ponjave. Če na drevesu ugotovimo 5 ali več hroščkov, lahko pričakujemo večjo škodo. Pojav škodljivca lahko preženemo tudi v času razpiranja brstov. Na brstih opazimo značilne vbode oziroma luknjice. Kadar na 100 pregledanih brstov najdemo 15 ali več vbodov, lahko pričakujemo večjo škodo.

Proti cvetožeru je dokaj učinkovito že pred pomladansko škropljenje, če ga opravimo do stadija mišjega ušesa, vendar ne prezgodaj. Uporabimo seveda primerne pripravke.

Jabolčna grizlica (Hoplocampa testudinea)

Med škodljivci jablan je prisotna tudi jabolčna grizlica. Ta osa leta v času cvetenja in odlaga jajčeca na zunanjo stran časnih listov posameznih cvetov v luknjice, ki jih izdolbe s posebno žagico na zadku. Osica je dolga 6 do 7 mm, s prozornimi kožastimi krili, je rumenorjave barve s črnimi lisami. Škodo povzročajo ličinke-pagosenice- ki so rumenkaste barve z rjavo glavo in so dolge do 10 mm.

Jabolčna grizlica (Hoplocampa testudinea)
Jabolčna grizlica (Hoplocampa testudinea)

Medtem ko se začnejo razvijati mladi plodiči, se iz jajčec izležejo pagosenice, ki najprej vrtajo dolge, ozke rove tik pod lupino. Ti rovi se kmalu zarastejo z rjavim plutastim tkivom. Nato se pagosenice zavrtajo v drobne plodiče in jih izdolbejo. Plodiči so v notranjosti napolnjeni z vlažnimi rjavimi iztrebki. Ko so veliki za lešnik ali oreh, odpadejo. Če ličinke zmečkamo, imajo značilen vonj po stenicah. Pagosenice potem zapustijo plodove in se zarinejo v zemljo, kjer prezimijo. To je občasen škodljivec, ki pa, ko se pojavi, lahko naredi precej škode. Če med cvetenjem, zjutraj v hladu, otresamo drevesa, popadajo osice na podstavljeno ponjavo; tako lahko doženemo, ali bomo imeli opravka s škodljivcem, da se pripravimo na zatiranje. Škropiti smemo šele, ko odpadejo venčni listi. Uporabimo lahko katerikoli fosforni pripravek, saj praktično vsi delujejo na škodljivca.

Med škodljivci jablan so tudi jablanove listne uši

Med škodljivci jablan so tudi jablanove listne uši. Jablane napadajo tri vrste listnih uši : zelena jablanova uš (Aphis pomi), mokasta jablanova uš (Dysaphis plantaginea) in jablanova uš šiškarica (Dysaphis devecta). Zelena jablanova uš je dolga okrog 1,5 mm, jajčaste oblike, zelene barve z značilnimi cevkami na zadku. Pojavljajo se nekrilate in krilate oblike uši. Kolonije uši izsesavajo vršičke in mlade liste ter povzročajo njihovo zvijanje in sušenje. Ob močnem napadu se rast poganjkov ustavi. Uši izločajo medeno roso, zato je na napadenih drevesih vedno veliko mravelj, pozneje se napadena drevesa obdajo s sajavo prevleko. Uši so še posebej nevarne mladim drevesom.

Zelena jablanova uš (Aphis pomi)
Zelena jablanova uš (Aphis pomi)

Mokasta jablanova uš je rdečkasto sive do modrikaste barve. Odrasle uši so obdane z belosivim voščenim prahom (od tod ime mokasta uš). Ta vrsta povzroča na jablanah močno zvijanje listja in zastoj rasti poganjkov zato jo je med škodljivci jablan potrebno jemati dokaj resno. Ker se pojavi precej zgodaj, navadno že ob koncu cvetenja, lahko poškoduje tudi mlade plodiče, ki se značilno izmaličijo. Ta uš je bolj škodljiva kot zelena jablanova uš.

Mokasta jablanova uš (Dysaphis plantaginea)
Mokasta jablanova uš (Dysaphis plantaginea)

Jablanova uš šiškarica je sivo vijoličaste barve. Sesa na spodnji listni strani v večjih ali manjših kolonijah. Na napadenih listih se na zgornji strani pokažejo značilne izbokline (šiške) živo rumene ali rdeče barve, ki tudi pozneje, ko uši ni več, dolgo časa ne izginejo.

Jablanova uš šiškarica (Dysaphis devecta)
Jablanova uš šiškarica (Dysaphis devecta)

Listne uši je ob dobrem pregledu lahko opaziti. Kadar jih je malo, se ne splača škropiti, ampak je skoraj bolje kakšen napaden list ali vršiček odrezati in uničiti. Ob močnejšem pojavu pa bo treba seči po insekticidih, zlasti pri mladih drevesih. Polonice in njihove ličinke ter ličinke tenčičaric se pogosto hranijo z ušmi, zato jih nikar ne uničujmo. Pogosto že ti naravni sovražniki sami opravijo z ušmi. Ob močnejšem napadu in kadar ni naravnih sovražnikov, napadena drevesa poškropimo s kakšnim pirimorom (ta po zagotovilu strokovnjakov ne vpliva na naravne sovražnike) ali pa kakšnimi drugimi ustreznimi pripravki. Škropiti smemo le, kadar je to res nujno, nikakor pa ne kar tako »za vsak primer«. Zato moramo jablane redno pregledovati. Pri spomladanskih škropljenjih pazimo, da ne bi škropili v cvet, ker lahko uničimo čebele. Pri poletnih pa moramo paziti na karenco ali varnostno dobo, torej čas, ki mora poteči od zadnjega škropljenja do obiranja. Karenca je za vsak pripravek predpisana in podatek o tem najdemo v priloženem navodilu.

Do zdaj opisani škodljivci jablan so na jablanah zelo pogosti in so po večini značilni škodljivci jablane. Znanih je še nekaj škodljivih vrst, ki razen jablane napadajo tudi druga sadna drevesa. O njih bomo pisali še kdaj drugič.

Sorodna povezava:

Najnovejši mali oglasi