Deli s prijatelji
Okrasne rože

Poletje se počasi preveša v jesen, kar opažamo tudi pri rastlinah. Prvo cvetenje je pri kraju, pričenja se drugo. Tako cvetijo manj pelargonije, petunije, fuksije in druge rastline. Sedaj je čas, da si vzgojimo nove rastline za prihodnje leto. Za potaknjence vzamemo mlade poganjke, ki so že dovolj utrjeni. Posadimo jih v mešanico šote in peska, potaknjence pelargonij pa lahko tudi kar v zemljo, saj se radi hitro ukoreninijo. Ko se potaknjenci po nekaj tednih ukoreninijo, jih presadimo v lončke. Mlade rastline se bodo do jeseni že lepo razrasle in tudi zacvetele.
Pri petunijah so ostali dolgi poganjki, na koncu katerih so še posamezni cvetovi. Poganjke porežemo z ostrim nožem ali škarjami, da bodo čimprej pognali novi. Da pa rastline ne ogulimo preveč, odstranimo le vsaki drugi ali tretji poganjek. Ko se bodo le-ti že nekoliko obrasli, odstranimo še druge. Tako podaljšamo cvetenje petunij vsaj za mesec dni, še posebej, če je potem jesen dolgo lepa. Rastline bomo počasi prenehali dognojevati, da bodo jeseni lahko normalno dozorele. V nasprotnem primeru bi namreč slabo prezimile. Pozabiti ne smemo tudi na varstvo rastlin pred boleznimi in škodljivci. Poleti se na gomoljnih begonijah in vrtnicah, ki jih imamo posajene v lončkih ali koritih, posebno rada pojavlja pepelasta plesen.

Rastline - Kaktus
Kaktus

V vročih in suhih dneh ne smemo pozabiti tudi rastlin, ki smo jih posejali na prostem, kot so azaleje, kamelije in druge. Redno jih moramo zalivati, da ne presušijo, ker se že pripravljajo k cvetenju in nastavljajo popke. V toplih in suhih dneh je priporočljivo tudi rosenje z mlačno mehko vodo. Čebulnice, ki smo jih pozimi silili in so poleti na vrtu, počasi nehajo rasti. Listje jim vse bolj rumeni in kmalu se bo posušilo. To so amarilisi, hijacinte in kale. Ko jim listi porumenijo, jih izkopljemo in posušimo ter shranimo na suhem mestu. Hijacinte bomo oktobra spet posadili na vrt, medtem ko bomo kale dali v lončke, amarilise pa spomladi ponovno na vrt, da si bodo nabrali dovolj hranilnih snovi za cvetenje v prihodnjem letu.

Kaktusi Julija in Avgusta

Kaktusi v poletnih mesecih najlepše rastejo, če jih poleg očarljive toplote sonca zalije dež, jim to izredno prija. Konec julija je veliko kaktusov že odcvetelo, nekateri pa še vztrajno nastavljajo nove popke. Ker so dnevi včasih zelo vroči in več dni ne pade kaplja dežja, se zemlja kaj hitro izsuši, posebno če imamo kaktuse v lončenih posodah. Tedaj jim moramo pogosteje zalivati, po možnosti z deževnico, ki jo hranimo v plastičnih posodah ali v zbiralnikih.

Posebno cvetoče kaktuse in kakteje je priporočljivo gnojiti. To storimo enkrat na štirinajst dni.

Avgusta začnejo mnoge kakteje počasneje rasti in ni jih treba več tako obilno zalivati.

Še zmeraj pa je čas, ko jih lahko vegetativno razmnožujemo ali pa poskusimo s cepljenjem. Tudi sejančki so že toliko veliki, posebno če smo sejali zgodaj spomladi, da jih moramo prepikirati. To storimo na razdaljo približno enega centimetra.

Lončkov z mladimi kaktusi in kaktejami ne postavljamo na mesto, kjer bi zraven lahko prišli nadležni polži, ker jih radi ogrizejo. Nadvse jim prijajo rebucije, radi pa se lotijo popkov in cvetov, posebno tistih, katerih cvetna cev ni obrasla z bodicami.

Okrasne Rastline v Vrtu Avgusta

Najpomembnejša vrtna dela, s katerimi smo se ukvarjali julija, nam bodo tudi v prvi polovici avgusta odvzela večino časa. To sta predvsem zalivanje in pletev. Kolikor bolj sušno je vreme in kolikor več moramo zalivati, toliko bolj temeljito moramo odstranjevati plevele, ki praviloma lažje prenašajo sušo in odvzamejo potrebno vlago kulturnim rastlinam. Rahla, obdelana prst najbolje izkoristi vlago, ki jo ima na voljo. Če so tla lahka, peščena, voda prehitro pronica v globlje plasti in postane tako rastlinam s plitvejšimi koreninami nedostopna. Težka tla, ki vsebujejo obilo ilovice, sicer ne dovolijo vlagi hitrega prodiranja v globino, jo pa tako močno vežejo na svoje številne glinaste delce, da je tudi ta voda največkrat težko dostopna rastlinam. Korenine jo glini izredno težko odvzamejo. Če so težka tla hkrati še zbita, so težave pri preskrbi rastlin z vlago še večje.

Po dežju oziroma zalivanju voda ostaja na površju in odteka oziroma izhlapi. Težja, zbita tla tudi nimajo izredno koristne lastnosti, da po drobnih kanalčkih, ki jim pravimo kapilare, črpajo v sušnih dneh vlago iz globljih plasti ali celo iz podtalnice. Zato si tudi zaradi preskrbe rastlin z vlago želimo, da bi bila tla čimbolj rahla in bogata organskih humoznih snovi. Humozna snov ima obilico kapilar in lahko izdatno črpa vlago iz globine, hkrati pa jo, če jo je preveč (takoj po nalivu oziroma zalivanju), veže nase ter jo počasi, po potrebi, oddaja koreninam. Organska snov, ki ima zelo dobre lastnosti za uravnavanje vlažnosti v tleh, je šota.

Trata
Trata

Prav tako poskrbimo, da na dvorišču redno kosimo trato. Pokošena trava laže prenaša sušo, ker ji s košnjo zmanjšamo zeleno površino, torej zmanjšamo rastlinske dele, skozi katere vlaga izhlapeva.

Za lepo zeleno trato pa je redno zalivanje vseeno zelo pomembno. Predvsem angleški ljuljki je suša velik sovražnik, kar bodo spoznali zlasti tisti, ki so namesto travne mešanice sejali čisto seme Ijuljke. Včasih počnemo to namenoma, ker je angleška ljuljka zelo lepa, dostikrat nas pa premoti ime in zamenjamo pojem angleške trate z angleško ljuljko.

Angleška ljuljka je vrsta trave, medtem ko razumemo pod angleško trato okrasno travno površino, negovano na tradicionalni angleški način (natančna priprava zemlje, dovolj gosta setev, redna košnja in pogosto, največkrat kar dnevno zalivanje), ki neodvisno od vrste trav omogoča razvoj lepe zelene preproge. Kakšne vrste trav bomo sejali, je odvisno od lokalnih podnebnih razmer. Tako npr. lahko dodamo travni mešanici nekoliko večji odstotek angleške ljuljke na Gorenjskem, manjši na Štajerskem, še manj pa naj je bo v kakovostni ruši Prekmurja ali Primorske.

V poletju pa nikar ne pozabimo na živo mejo. V prvi polovici avgusta je še čas, da jo obrežemo in poljubno oblikujemo pred nastopom pozne poletne rasti. Če se je v živi meji iz iglavcev kakšna sadika posušila, lahko že sredi meseca posadimo novo rastlino. Ne pozabimo na zalivanje komaj posajenih rastlin.

Sredi poletja, torej konec julija in v mesecu avgustu je primeren čas za presajanje iglavcev ne samo pri živih mejah, temveč nasploh. Do jeseni se bodo lepo ukoreninili in potem brez večjih težav prezimili. Tudi v Primorju ima ta čas sajenja iglavcev svoje prednosti. Jeseni ali celo pozimi sajena drevesca čaka huda preizkušnja v vetrovnih dneh, ker je slaboten, komaj presajen koreninski šop dokaj slaba opora pred hudimi sunki burje. Tudi spomladi je burja nadležna, navadno pa se ji kmalu priključi še suša. Poleg tega so v Primorju zmeraj v nevarnosti, da sadijo prepozno. Iglavci pričnejo namreč prav kmalu odganjati, vendar tega prebujanja ne moremo tako natančno zasledovati kot pri listavcih, kjer lahko opazujemo napetost oziroma odpiranje brstov. Pri avgustovski saditvi je pomembno le, da ima sadika lepo koreninsko kepo in da jo sprva zalivamo, kmalu pa bo tako nastopilo jesensko vreme, če že ne z dežjem, pa vsaj s koristno roso. Sredi avgusta pričnemo presajati tudi trajnice v skalnjakih, ki rade postanejo pregoste in jim začnejo deli blazinic odmirati oz. rumeneti. Pri presajanju poskrbimo za hranilno prst, ker trajnic v skalnjakih ne presajamo vsako leto, temveč po potrebi, in jim moramo tako dati hrano na zalogo. Vrtnice spet bogato cvetijo, vendar so avgusta izpostavljene tudi številnim nadlogam. Poleg suše jih pestijo uši, včasih pa se jim priključi še rdeči pajek, po belkastih prevlekah na vejah in popkih pa lahko ugotovimo, če vrtnicam grozi nevarnost plesni. Napadene veje odstranimo, in sicer ne odrežemo samo delov, prekritih z belkasto prevleko, temveč režemo bolj »v živo«, nato pa vrtnice poškropimo še z ustreznim škropivom. Poskrbimo, da bo čimbolj organski, v kolikor vaše vrtnice rastejo v bližini zelenjavnega vrta.

Zelenjavni Vrt Avgusta

Najnujnejše delo na vrtu je še vedno zalivanje. Pri tem posnemamo rahel dež, sicer pa naj bo zalivanje obilno in ne prepogosto. Zalivamo ob zgodnjih jutrih in po večerih. Po vsaki večji plohi in tudi sicer grede večkrat okopljemo oziroma razbijemo skorjo. Staro pravilo je, da enkratno okopavanje več koristi kot desetkratno zalivanje. Vrtnine bodo hvaležne za dognojevanje. V ta namen lahko v naših trgovinah kupimo primerne mešanice gnojil. Ob dognojevanju običajno tudi okopavamo.

Avgust je čas za setev nekaterih vrtnin. Sejemo motovilec, radič solatnik ter zimsko solato, kitajsko zelje… V drugi polovici avgusta lahko pričnemo s setvijo špinače. Sejemo v vrste 20 do 30 cm narazen. Dobre sorte, ki jih dobimo pri nas, so matador kot srednje rana in primerna še za jesensko uporabo, prezimni pa sta sorti eskimo in goliath. Konec avgusta sejemo še črni koren, in sicer 10 cm narazen po 2 do 3 semena 3 cm globoko. Rad ima globoka, rahla tla. Na Primorskem sejemo še spomladansko čebulo Srebrnjak, in sicer v gredo za pridelovanje sadik.

Veliko dela v tem letnem času je z oskrbo vrtnin. Paradižniku še vedno pinciramo odgnale stranske poganjke, vrh mu prikrajšamo na etažo, za katero menimo, da bo še dozorela. Važno opravilo je tudi senčenje glav pri cvetači, kar delamo tako, da nad glavico »zalamljamo« liste. Precej dela imamo s preprečevanjem škode, ki jo povzročajo razne bolezni in škodljivci.

Sadni Vrt Avgusta

Največ dela v tem mesecu bomo imeli z obiranjem zorečega sadja. Sedaj je sezona zorenja hrušk maslenk, ki so prav v tem mesecu najbolj kakovostne, kot trevoška, viljamovka, vlenka in še nekatere. Na kakovost hrušk vplivata predvsem nepreobilna rodnost in pravočasno obiranje. Nekatere izmed omenjenih sort so zelo rodne, zato je priporočljivo poprejšnje redčenje plodov, takoj po naravnem trebljenju. Če tega iz kakršnegakoli vzroka nismo opravili, redčimo plodove pred drevesno zrelostjo. Prvič lahko redčimo tudi deset dni pred normalno drevesno zrelostjo. Takšni predčasno obrani plodovi so po kakovosti nekoliko slabši, če pa jih bomo shranili v primerno hladni, zračni in dovolj vlažni shrambi, bodo dozoreli, postali sočni in užitni, vendar nekoliko manj sladki. V času prave drevesne zrelosti sledijo naslednja obiranja, drobne in nerazvite plodove pa pustimo na drevesu še celih 14 dni po pravi zrelosti.

V tem času zorijo najboljše sorte breskev. Zlasti so dobre in lepe ameriške rumenomesnate sorte, kot red-haven, jersey-land, blacke, veteran in druge, ki zapovrstjo zorijo, so dobre za vkuhavanje in za sveže uživanje. Tudi breskve obiramo postopoma do deset dni. Predvsem breskve za domačo porabo pustimo na drevesu čim dlje, kajti šele povsem dozoreli plodovi so najboljši. Pravi čas za obiranje breskev je takrat, ko so plodovi na sončni strani zardeli ali orumeneli in se skoraj že začno mehčati.

Zorijo tudi zgodnja jabolka (james grieve, grafenštajn), zgodnje slive in češplje pa tudi že grozdje.

Nadležen je sedaj različen mrčes, ki dobesedno žre zoreče sadje na drevesu. Največ škode napravijo ose, sršeni, čebele, mravlje in razni ptiči, ki načnejo ali nakljuvajo najlepše plodove. Žlahtno sadje in grozdje se splača zavarovati mrežami. Osja in sršenja gnezda lahko poškropimo z močnim curkom škropiva, tako da se gnezdo raztrga in zalega omoči. Pri takem dejanju priporočam zelo dobro športno obutev za pravočasno bežanje.

V tem času se razvija drugi rod zavijača (črvivost plodov), ki nastopa množično in ponekod uniči vse najlepše sadje. Uspešno ga zatremo seveda s škropivi, vendar pa se je potrebno dobro pozanimati pri strokovnjakih, s katerim škropivom je dobro manipulirati, da ne uničimo plodov. Ker se škodljivci, posebno zavijač, kaj hitro navadijo na določeno škropivo in postanejo odporni, je dobro, da škropivo večkrat menjamo. Z vsakim škropljenjem moramo prenehati vsaj 14 dni pred obiranjem. Drevesnih kolobarjev ne rahljamo več, pač pa jih zastiramo s pokošeno travo. Tudi zemlje ne obdelujemo več, ker mora rast prenehati in les dozoreti, da bo odporen proti zimskim pozebam.

Ne odlašajmo z okulacijo, dokler so podlage še godne. Okulacija bo uspešna le, če jo bomo opravili v hladnem vremenu, cepiče obvarovali z vlažno krpo, spretno in hitro okulirali ter krepko vezali. Pri mladem, pritličnem in špalirnem drevju upognemo letošnje navpične poganjke, tako bodo hitreje in obilneje rodili. Druge pregoste pa odrežemo na dva centimetra dolge štrclje.

Malinam odrežemo pri tleh vse izrojene poganjke. Vrtne jagode plejemo in okopavamo ter na novo sadimo. Najbolje je saditi pod črno folijo v dveh vrstah v razmiku 20 do 30 cm.

Vinograd Avgusta

Čeprav bi si marsikateri vinogradnik že rad oddahnil od skrbi in dela v prejšnjih mesecih, mu pogled na doslej vložen trud tega ne dopušča. Seveda si bo lahko privoščil oddih, vendar ne kar ves mesec skupaj. Še vedno je treba postoriti marsikaj koristnega. Škoda bi bilo, skoraj tik pred trgatvijo pozabiti kakšen ukrep, ki lahko pridelek še oplemeniti. Nikakor pa si ne smemo »privoščiti«, da bi zaradi naše lagodnosti zapravili vse tisto, kar smo poprej z muko in znojem uspeli pridelati oziroma očuvati. Zaščita vinske trte in predvsem gnojenje sta še vedno pomembna, seveda sedaj že bolj preudarno in po potrebi. Zato moramo vinograd večkrat pregledati in nato hitro ukrepati. Če je nevarnost za peronosporo že delno mimo, ne sicer povsem, pa je toliko večja nevarnost, da se pojavi oidij ali pepel in povzroči ogromno škodo.

Dokler škropimo trto proti peronospori, dodajamo škropivu vedno tudi sredstva proti oidiju. Seveda pa ni rečeno, da smo oidij z rednim in večkratnim škropljenjem tudi »pregnali«. Oidij se zelo rad pojavlja prav avgusta, v vročih in soparnih dneh. Še posebej mu ustrezajo nekatere sorte in razne kotanjaste toplejše lege. Svoj »teren« si poišče tudi v neopletih in neočiščenih vinogradih, kjer je grozdje pod tako imenovano »marelo«. Opravljena zelena dela tako posredno zmanjšujejo nevarnost pojava oidija in gnilobe na grozdju.

Redni pregledi nasadov in takojšnje škropljenje grozdja s cosanom v 0,3% jakosti so skoraj zagotovilo za uspeh. Opozoriti pa moramo na porabo zadostne količine raztopine. Grozdje mora biti ob močnejšem napadu dobesedno oprano. Če škropimo z nahrbtnimi molekulatorji, moramo porabiti več vode kot pri škropljenju proti peronospori. Videti je, da je prav temu dejstvu pripisati močan pojav oidija. Vinogradniki, ki so lepo škropili z molekulatorji ter uporabljali 0,5% cosan in dosti vode, niso imeli niti sledu oidija oziroma škode na grozdju.

Če smo se odločili za preprečevanje gnilobe na grozdju, potem nadaljujmo s škropljenjem, kot smo to delali že v juliju. Prav tako nadaljujemo s škropljenjem mladih trt. V tem mesecu mlade trte bujno rastejo in so zato zelo občutljive za peronosporo. Ne pozabite škropiti posajenih trsov v bolj strnjenih nasadih, sicer bodo vsi stroški in trud zaman.

Tudi z okopavanjem mladih trt nadaljujemo v avgustu. Včasih je bila ustaljena praksa, da so avgusta vinogradniki prekopali ali prerahljali vse rodne vinograde. Tako so pospešili razvoj grozdja, zlasti pa omogočili boljše in zgodnejše dozorevanje. Vsekakor koristen ukrep.

Zelo pomembno opravilo v tem mesecu je vršičkanje ali prikrajševanje mladic. Ta ukrep je zelo pomemben in obljubljam, da bo na moji strani v kratkem tudi kak članek na to temo.

Avgust je prav gotovo najbolj primeren In ugoden mesec za rigolanje oziroma obnovo vinogradov. Če bi vsaj delno upoštevali priporočila, da naj zemlja pred ponovno obnovo počiva nekaj let ali vsaj leto dni, potem bi opravili rigolanje vedno le poleti. Posebno je to pomembno pri težkih zemljah. Sonce, dež in mraz so dejavniki neprecenljive vrednosti za dobro uspevanje mladih trt kasneje.

Ob rigolanju je edinstvena priložnost za tako imenovano založno gnojenje, vsaj s fosforjem in kalijem.

Čeprav je že pozno, je še vedno čas, da si sedaj takoj zagotovimo prvorazredne trsne cepljenke ustrezne sorte in podlage. Koliko manj jeze in škode bi bilo, če bi vinogradniki upoštevali, da trsnih cepljenk ne moremo kupovati kot sol v trgovini, pač pa je zato potrebno leto ali celo dve, da jih trsničar vzgoji in pridela.

Najnovejši mali oglasi:

Objavi oglas
Deli s prijatelji
Prejšnji članekDrevesa Stara kot Babilon – Živi Strelovodi
Naslednji članekObiranje sadja – najlepše letno opravilo
Sem delček nečesa, sem delček nekoga, sem delček ustvarjalnosti in sem delček požrtvovalnosti. Sem spletni "zasenjak", ki se posveča spletni prodaji različnih izdelkov, iskanju poslovnih "niš", učenju različnih script, SEO optimizaciji in spletnemu trgovanju na splošno. Sem blogerski odvisnež in kar je najbolj pomembno, sem ustanovitelj KupimProdam.si oglasnika. Tematika, ki sem jo izbral, je namenjena širši populaciji ljudi, saj pišem o meni najbolj priljubljenem rastlinskem in živalskem svetu. Članki večinoma nastajajo spontano, občasno pa se najde kakšna ideja tudi na spletu, ali po kakšni dobri razpravi s prijatelji.