Deli s prijatelji
Solata
Solata

Solato prištevamo k tisti vrsti zelenjave, ki ima zelo malo kalorij in je dobrodošla predvsem tistim, ki ne žele uživati kalorične hrane. Zato se poraba zelene solate v zadnjem času povečuje: v Ameriki npr. se poveča za 1 % na leto, pri nas pa se prodaja solate poveča za 2 % na leto.

Solata je v primerjavi z drugo zelenjavo zelo bogata z beljakovinami, med ogljikovimi hidrati prevladujejo monosaharidi. Kot surove maščobe zasledimo predvsem razne voske kot sestavine povrhnjice.

Solata in bogastvo vitaminov

Predvsem pa solata predstavlja izvor vitaminov. Količine vitaminov so zelo odvisne od sorte, načina, predvsem pa kraja vzgoje. Solata vsebuje največ C vitamina ali askorbinske kisline, saj ga je v zgornjih delih lista poprečno 21,9 mg, v samih vrhovih teh listov tudi do 24 mg, v listih pecljih pa je C vitamina samo do 2 mg na 100 gramov. Zunanji zeleni listi ga vsebujejo od 4 do 25 mg, notranji rumeni pa od 2,6 do 20 mg na 100 gramov. Med vitamini, ki so topni v masteh, je največ E vitamina. V solati je nekaj provitamina A; v zelenih zunanjih delih ga je 30 krat več kot v rumenih notranjih listih. Količina vitamina B1 ali tiamina med zunanjimi in notranjimi listi ne niha toliko; zeleni listi ga imajo dvakrat več kot rumeni notranji.

Kakšna barvila so v solati

Solata
Solata

V solati so tudi različna barvila. Listje solate vsebuje antocian, katerega je veliko v rdečkasto obarvanih sortah solate, predvsem v zunanjih delih listov, v notranjih rumenih delih glave pa ni tega barvila. V listih glave je nato še kvercetin, polifenoli in flavoni, v listih jih je še enkrat več kot v steblih. Pri nekaterih listnih sortah je količina polifenolov in flavonov znatno večja kot pri solatah glavaticah. Zelena barvila so predvsem klorofil a in b, rumena pa karotin in ksantofil. Če solato vzgajamo v rastlinjakih, potem vsebuje znatno manj klorofila; samo 30 do 32 mg, ksantofila pa 2,7 mg na 100 g.

Sestavo solate ponazarja tabela (podatki se nanašajo na 100 gramov sveže solate):

Skupna hranilna vrednost 16 do 20 kalorij
Voda 91 do 95 g
Surove beljakovine  1 do 1,5 g
Surove maščobe 0,2 do 0,4 g
Ogljikovi hidrati 1,5 do 2,5 g
Organske kisline:
jabolčna 65 mg
citronska 48 mg
oksalna 11 mg
Vitamini:
C-vitamin ali askorbinska kislina 2 do 24 mg
vitamin E ali fokoferol v suhi snovi 55 mg
provitamin A 0,97 mg
vitamin B1 ali tiamin 0,05 mg
 vitamin B2 ali laktoflavin 0,11 mg
nikotinska kislina 0,23 mg
Organska barvila:
polifenoli in flavoni
– listi 113 do 191 mg
– steblo 48 do 50 mg
klorofil a in b 69 do 95 mg
od tega klorofila b 17 do 26 mg
Mineralne snovi:
kalcij 30 mg
fosfor 40 mg
železo 1,5 mg

Poleg vsega naštetega vsebuje solata še alkaloid hiosciamin in laktukin, v mlečnem soku pa je sladkor manit, kavčukova snov, smole in rudninske snovi.

Solata – pester izbor rudnin

V solati je od 7 do 19 % pepela, ki ga sestavljajo različne rudnine: največje kalija, kalcija, fosforja, magnezija in silicija. Količine mineralov so odvisne predvsem od količin mikro in makro elementov, ki se nahajajo v tleh. Poleg zgoraj naštetih mineralov so v solatnih listih našli še: železo, aluminij, titan, mangan, baker, barij, stroncij, bor, krom, molibden, cink, bizmut, uran in nikelj ter litij.

Glede na količino pa tudi vrste mineralov zavzema solata pomembno mesto med vrtninami, saj v prehrani dobimo z njo potrebno količino mineralov.

Iz vseh naštetih podatkov lahko spoznamo, da je solata v naši prehrani zelo pomembna, saj vsebuje nekatere pomembne beljakovine, predvsem pa vitamine in mineralne snovi.

Sorodna povezava:

Sorodna iskanja:

  • Zelena solata
  • Sadna solata
  • Srbska solata
  • Tunina solata
  • Testeninska solata
Deli s prijatelji
Prejšnji članekPridelovanje solate
Naslednji članekDom in vrt – setve manj znanih vrtnin
Sem delček nečesa, sem delček nekoga, sem delček ustvarjalnosti in sem delček požrtvovalnosti. Sem spletni "zasenjak", ki se posveča spletni prodaji različnih izdelkov, iskanju poslovnih "niš", učenju različnih script, SEO optimizaciji in spletnemu trgovanju na splošno. Sem blogerski odvisnež in kar je najbolj pomembno, sem ustanovitelj KupimProdam.si oglasnika. Tematika, ki sem jo izbral, je namenjena širši populaciji ljudi, saj pišem o meni najbolj priljubljenem rastlinskem in živalskem svetu. Članki večinoma nastajajo spontano, občasno pa se najde kakšna ideja tudi na spletu, ali po kakšni dobri razpravi s prijatelji.