Deli s prijatelji
Sončnica
Sončnica

Kot kulturna rastlina in botanična vrsta je sončnica prišla v Evropo iz Severne Amerike, le posamične vrste so doma tudi v Srednji in Južni Ameriki. V domovini je to rastlina prerije, kjer jo najdemo kot trajnico (Helianthus atrorubens L., H. Laetiflorus) ali enoletnico (H. Annus L.,). V Evropi poznamo sončnico le kot enoletnico (Helianthus annus L.), ki jo gojimo kot oljnico, to je kmetijska rastlina, poznamo pa tudi številne podvrste in oblike, ki jih gojimo za okras. Da bi imeli zaradi velikega števila oblik boljši pregled, delijo cvetličarji okrasne sončnice v tri skupine.

Visokorastoče sončnice

Visokorastoče in enostavno cvetoče sončnice z velikimi cvetovi. Sončnice iz te skupine dosežejo višino 1,8 do 3m. Cvetovi so lahko številni, dobimo pa tudi en sam cvet. Znani sorti v tej skupini sta »Abendsonne« in »Aureola«. Visoki sta okrog 2 metra in bogato cvetoči. Prva ima rjasto rjave, rumene obrobljene cvetove, med tem ko so cvetovi pri Aureoli rumeni in obdani z vinsko rdečim vencem. Pestra je paleta barv, ki nam jih ponujajo sorte te skupine. Če se bomo odločili za nakup semena, je najbolje kupiti že pripravljeno mešanico sort. Sončnice te skupine gojimo poleg tega, da nam lepšajo vrtove, tudi zaradi visoko nasajenih cvetov primernih za rezanje in pripravo večjih šopkov.

Visoko rastoče sorte s polnimi cvetovi so sorte po rasti in namenu podobne prvim, le da so cvetovi pri njih polnjeni. Zrastejo od 2 do 3 metre visoko. V okviru te skupine so posamične sorte, dostikrat pa jih dobimo v mešanicah bodisi v okviru njihove skupine ali pa skupaj z visokimi enostavno cvetočimi sortami.

Sončnice pritlikavih oblik

Sorte pritlikavih oblik zrastejo 40 do 100 cm visoko. Imajo bolj ali manj polnjene cvetove in so največkrat rumene barve. Sorte iz te skupine imajo zelo kratke stranske poganke in so zato za rezanje manj uporabne, zelo pa so primerne za saditev v večjih ali manjših skupinah. Znana sorta iz te skupine je »Sonnenkuss«. Poleg omenjene skupine H. Annus gojimo kot okrasni še dve vrsti sončnic: H. Cucumerifolius ali kumarično listna nizkorastoča sončnica z majhnimi neznimi listi in osem do dvanajst centimetrov velikimi cvetovi, in H. Argophyllus ali srebrnolistna sončnica, ki je sicer v svoji domovini trajnica.

Sončnice sejemo od aprila do začetka maja na stalno mesto. Prostor, kjer imamo namen sejati sončnice, je priporocljico pognojiti s hlevskim gnojem že jeseni.

Visokorastoče sončnice sejemo na razdaljo 75×100 cm in nizke na 35-60cm, odvisno od sorte. Vsekakor je treba dati rastlinam možnost, da se bodo lahko popolnoma razvile, razvejile in dale čimveč cvetov. Na mestu položimo 3 do 5 zrn, kasneje pa slabše rastline odstranimo. Že ime pove, da potrebujejo sončnice veliko sonca, na kar pri izbiri lege ne smemo pozabiti.

Če gojimo sončnice za rezano cvetje, jih režemo malo pred polnim cvetenjem in sicer ne zgodaj zjutraj, pač pa ko se pričnejo venčni listi razpirati. Da bo sončnica v vazi čim dlje sveža, ji redno menjavamo vodo, pecelj pa večkrat prikrajšamo.

Za vrtni okras sejemo sončnice posamično ali v skupinah. Zelo izrazite bodo na robu vrtne trate. Primerne so predvsem za kmečke in večje podeželske vrtove, kjer pridejo njihovi lepi cvetovi najbolj do izraza.

Le kdo izmed nas še ni občudoval rumenih sončnicnih polj, čudovitega cveta te rastline in njegovega obračanja za soncem. Lepota teh cvetov je prevzela že mnoge slikarje in številni ljubitelji lepega cvetja si jo želijo v svojem vrtu ali stanovanju. Prav tako je ta rastlina privlačila tudi mnoge vrtnarje žlahtnitelje, katerim se imamo zahvaliti za številne okrasne sorte.

Sončnica, nora na luč

Neki italijanski pesnik je napisal: “Prinesi mi sončnico, da jo posadim na moji ožgani zemlji… prinesi mi sončnico, noro na luč.” Sončnica (Helianthus annus) resnično izgleda, da ima toliko rada sončno luč, da obrača svoj cvetni venec zmeraj proti najbolj svetli točki, jugu. Razlaga tega pojava je povezana z veliko količino vode, ki jo ima rastlina v sebi. Stran, ki je bolj izpostavljena soncu, vsebuje manj vode, ker le-ta s toploto izhlapeva hitreje: tako se vrat cveta upogiba v tisto smer. Medtem pa je ponoči količina vode enaka v celem steblu in cvet ostane pokončno.

Sončnica izhaja iz Peruja, od koder je brat Francisca Pizarra “conquistador”, ki je uničil inkovsko civilizacijo, prinesel semena skupaj z zlatom Inkov kot darilo španskemu kralju Felipeju II. Toda ve se, da so sončnico gojili že Azteki pred tri tisoč leti, kjer so jo smatrali kot simbol velikega boga sonca. Za Inke je bilo sonce najvišji bog in kralj je bil sin sonca in vsi njegovi potomci so bili neposredni sorodniki sonca. Sončnica, ki je bila tako podobna Očetu vseh, je postala rastlinska poosebljenost boga in so jo častili kot simbol kraljestva in vrhovnosti. Med verskimi obredi so vojščaki, ki so bili vsi iz plemiških družin in v sorodstvu s kraljem, ter duhovniki, držali v roki zlato sončnico.

Inki so sončnici pripisovali magične moči. Poznali so uporabo semen za prehrano, saj so iz zmletih semen pekli kruh in kuhali juhe, pražena in zmleta pa so uporabili za napitek, podoben kavi. Toda uporabljali so tudi listje in stebla za izdelavo vlaken za tkanje, prevretek iz cvetov pa je bil učinkovito zdravilo proti vročini in dihalnim motnjam.

V Evropi so sončnico poznali sprva le kot okrasno rastlino in bilo je potrebno še mnogo časa, da so ugotovili, da iz nje lahko pridobivajo olje. Ruska medicina jo je uporabljala za zdravljenje pljučnih bolezni in bolezni grla. Pred časom pa je bila zdravilna vrednost sončnice tudi na zahodu ponovno ovrednotena. Danes zeliščarji pridobivajo iz sončnice “eliksir”, ki je še posebej priporočljiv za duševno bolne, težave s srcem, degeneracijo hrbtenice, težave z asimilacijo vitamina D in slabo izločanje strupov iz telesa, kar se odraža s kožnimi težavami. Pravijo, da vse te tegobe blaži eliksir iz sončničnih semen.

Sončnica cveti pri nas glede na setev – od junija do oktobra. Pri nas zraste do dveh, treh metrov. Pred leti so najvišjo sončnico na svetu izmerili na Nizozemskem, njena višina je bila 7,76 metra.

V Evropo je sončnica prispela prepozno, da bi lahko navdihnila mite. Mogoče je tudi zato, ne glede na vse njene vrednosti, sončnica v cvetličnem jeziku ne preveč pomirjevalna poslanka. Podariti šop sončnic pomeni lažnivost ali pa, da gre za nesrečno ljubezen.

Deli s prijatelji
Prejšnji članekVšeč So Mi Okrasne Česnje
Naslednji članekKmetijsko Gozdarska Zadruga
Sem delček nečesa, sem delček nekoga, sem delček ustvarjalnosti in sem delček požrtvovalnosti. Sem spletni "zasenjak", ki se posveča spletni prodaji različnih izdelkov, iskanju poslovnih "niš", učenju različnih script, SEO optimizaciji in spletnemu trgovanju na splošno. Sem blogerski odvisnež in kar je najbolj pomembno, sem ustanovitelj KupimProdam.si oglasnika. Tematika, ki sem jo izbral, je namenjena širši populaciji ljudi, saj pišem o meni najbolj priljubljenem rastlinskem in živalskem svetu. Članki večinoma nastajajo spontano, občasno pa se najde kakšna ideja tudi na spletu, ali po kakšni dobri razpravi s prijatelji.