Deli s prijatelji
Špinača za zdravje

Za vse ljubitelje špinače se bliža pomemben čas in sicer rana jesenska setev. Za jesensko potrošnjo jo sejemo konec avgusta in v septembru saj ima špinača v tem obdobju optimalne pogoje za rast.

Špinača za zdravje
Špinača za zdravje

Špinača je enoletnica, doma z vzhoda. Gojimo jo zaradi listov, ki slovijo po zelo visokem odstotku železa, zelo veliko je v listih špinače dušičnih snovi in od teh kar 77 % beljakovin. Bogata je tudi z vitamini. Zaradi teh snovi, ki jih vsebuje, je zelo cenjena v prehrani otrok in slabokrvnih ljudi.

Špinača in Nasvet

Špinača je rastlina dolgega dne, kar pomeni, da ob dnevni svetlobi, daljši od 12 do 14 ur, začne cveteti, kar pa je za vrtnarje nezaželeno. Poleg dolžine dne vpliva na cvetenje tudi visoka temperatura. Špinačo moramo zato sejati v času, ko se dnevi krajšajo in poprečna dnevna temperatura pada, spomladi pa tako rano, da uspe popoln razvoj listne rozete do nastopa toplejših in daljših dni, pri tem računajmo, da potrebuje za svoj razvoj do obiranja 40—60 dni. Najugodnejša temperatura za razvoj listja je 15—18° C. Najboljša tla za špinačo so globoka, rahla, prepustna in humozna tla. Kislih tal ne mara, zato težka tla apnimo.

Pri gnojenju pazimo, da tal ne gnojimo preveč z dušikom. Sušo špinača slabo prenese, zato jo zalivajmo z deževnico. Sejemo na medvrstno razdaljo 15- 20 cm, 2-3 cm globoko. Po setvi tla potlačimo. Špinačo začnemo obirati, ko je pognala 5 do 6 listov, pa vse do začetka cvetenja. Mladi listi vsebujejo več nitratov, zato z obiranjem raje počakajmo do polnega razvoja. Ravno tako ni zaželeno, da po spravilu pustimo do uporabe stati špinačo več kot 4 dni.

Izmed sort je vedno zaželena ‘Matador’, ki razvije temno zelene debele mesnate liste. Kvalitetni sorti, dobri za prezimovanje, pa sta ‘Goliath’ in ‘Eskimo‘.

Najnovejši mali oglasi