Deli s prijatelji
Spiralna zeliščna greda
Srednje visoko zasnovana spiralna zeliščna greda nudi zanimive možnosti oblikovanja z zelišči

»Seveda imam zeliščni vrt,« bo zagotovil skoraj vsak vrtičkar in ljubitelj doma pridelane zelenjave in zelišč, »peteršilj in majaron, ali ni dovolj?« Zeliščni zanesenjak mu bo na to odvrnil samo, »lahko tebi, jaz pa sploh ne vem več, kam bi posadil deset novih zelišč, ker že tistih trideset stiskam na veliko premajhni gredici… «

Kam? Če ne gre v dolžino, pa pojdimo v višino! »Načelo nebotičnikov« lahko prenesemo tudi v vrt ter se lotimo izziva izdelave spiralne grede. Potrebovali bomo nekaj časa in ustvarjalnih načrtov, malo bo treba poprijeti ter znositi na kup nekaj večjih ali manjših kamnov in končno bomo lahko koristno porabili tisti kup zemlje, ki že nekaj časa ždi v kotu vrta. Ni zemlje? Brez panike, saj imamo kompost, nekaj kakovostne zemlje pa bomo že lahko dobili.

Značilnosti in pomen spiralne zeliščne grede

Že permakultura, izrazito naraven način gospodarjenja, pa naj gre za domači vrt ali celo kmetijo, kot enega izmed drugačnih in naravi prijaznejših prijemov v vrtu priporoča izdelavo spiralne grede. Z njo povečamo prostor (torej dejansko razširimo že pretesno zeliščno gredico), na razmeroma majhni površini ustvarimo izredno mikroekološko pestrost tal ter vnesemo v vrt tudi oblikovno zanimivo enoto. Spiralna greda ima navadno približno dva metra premera in je visoka od pol metra do več kot meter. Sprva se nam to zdi preveč, skrbi nas, kje bomo vzeli toliko kamnov in zemlje, vendar je prav v tej višini bistvo spiralne grede: šele tako so izpolnjene različne zahteve rastlin. Pri osnovi grede so tla bolj vlažna, z višino pa so čedalje bolj suha. Na severni strani je zaradi višine več sence, medtem ko so južne terase vse v soncu. To je izhodišče za izbiro rastlin, ki jih bomo na gredo posadili glede na njihove zahteve: vlagoljubne pri dnu, tiste, ki imajo raje sušna rastišča, pa proti vrhu. Zelišča, ki jim prija sonce, posadimo na južno stran, tista, ki se rada kdaj tudi skrijejo v senco, pa na severno.

Ne nazadnje ne smemo prezreti oblikovnega pomena spiralne grede. Na videz je nekoliko podobna skalnjaku, razlika je le v tem, da na njej rastejo same uporabne rastline. Kot pravi ljubitelji zelišč se seveda odločimo tudi za številna samonikla zelišča, tako da bo spiralna greda združevala kultivirano in »divje«. Je zanimiv otok v vrtu, kjer se vedno nekaj dogaja in spreminja, in nudi možnost številnih vrtnarskih, estetskih in seveda tudi kulinaričnih užitkov. Nemalokrat je tudi edina možnost za razširitev zbirke zelišč, saj lahko na njej gojimo tudi 30, 40 ali celo več vrst rastlin.

Kako naredimo spiralno zeliščno gredo

Za spiralno gredo potrebujemo krožni prostor s premerom vsaj dva metra, na katerem zgradimo gredo približno meter v višino. Če se za spiralno gredo odločimo predvsem iz estetskega vzroka ali če nam primanjkuje materiala, je greda lahko nižja, denimo približno 40 centimetrov, vendar v tem primeru njene mikroekološke značilnosti ne bodo prišle do izraza. Višja greda sicer zahteva več materiala, vendar je njen končni izgled bolj zanimiv, z višino pa pridobimo tudi senčno in sončno stran. Najprimernejši prostor za spiralno gredo je tako kot za vsako zeliščno gredo blizu kuhinjskih vrat – tako so zelišča skoraj dobesedno na dosegu roke, poleg tega pa poleti vedno razveseli pogled na cvetočo gredo.

Za izdelavo spiralne grede potrebujemo dovolj zemlje in komposta, ne predroben pesek ali prod in velike kamne. Veliki prodniki so zaradi okrogle oblike manj primerni za gradnjo, zato si raje pomagajmo z večjimi kosi apnenca oglatih oblik, ki jih lažje zlagamo drug na drugega. Na mestu, kjer bo greda, začnemo graditi krožni zunanji zid iz kamna, ki ga polžasto »zavijemo« proti sredini grede. Na začetku grede lahko v tla izkopljemo manjšo vdolbino in jo obdamo s plastično folijo, ki jo na robovih utrdimo s kamni in zemljo: to bo naš »vodni vrt« za vodno krešo.

Ker je zemlja na tleh pod osrednjim delom grede manjšega pomena, jo pred izdelavo grede izkopljemo ter nadomestimo z grobim peskom, prodniki ali trdnim odpadnim materialom z vrta; tako pridobimo nekaj zemlje za samo gradnjo. Če bo greda približno meter visoka, nasujemo kamenje in prod v osredje grede tudi nad ravnijo tal, približno do polovice končne višine, saj v ta del grede ni treba dajati zemlje, neposredno na podlago jo damo le v prvi, zunanji zavoj, v osrednji del pa samo v zgornjo polovico. Zidove gradimo tako, da so rahlo nagnjeni navznoter ter tako stabilnejši, saj se spiralna greda na majhni razdalji ostro dvigne. Za gredo z dvometrskim premerom je dovolj en velik »polžji zavoj«, ki se konča z manjšim zavojem in krožno površino na vrhu. Če nam prostor dopušča, lahko zgradimo tudi gredo večjega premera, vendar je pri prevelikih spiralnih gredah njen osrednji del težje dostopen.

Spodnjo plast spiralne grede napolnimo z zemljo oziroma peskom že med zidavo, tako da se nam višji osrednji del med zidavo ne podre. Paziti moramo na to, da se zavita gredica med zidovi ves čas dviguje. Ko damo zemljo še v osrednji del, višina zemlje naj ne presega višine zidu, je greda pripravljena za setev. Treba je priznati, da dela ni bilo malo, vendar trud poplača že sam pogled na nenavadno vrtnarsko »stavbo«.

Kam posadimo posamezne rastline

Kot je že omenjeno, zasejemo ali posadimo vlagoljubne rastline pri dnu, manj »žejne« pa v zgornjem delu grede. Med prve sodijo različne vrste mete, baldrijan in seveda vodna kreša, ki smo ji namenili majhno jezerce na začetku, med druge pa timijan, materina dušica, dobra misel, žajbelj, izop in drugi predstavniki sušnih rastišč. V prehodnem delu naj rastejo različne vrste lukov, peteršilj, zelena in druge kobulnice, pa tudi kakšen oster ali sladek feferon. Pri setvi oziroma razporeditvi sadik pazimo tudi na sončno oziroma senčno lego posameznih delov grede in na končno višino rastlin, tako da v času bujne vegetacije nekatera zelišča ne bodo povsem v senci večjih rastlin.

Spiralno gredo zaradi višine lažje oskrbujemo, pri pletju pa ne smemo biti preveč zagnani, saj je marsikatera rastlina, ki zraste kot plevel, prav tako užitna kot njena gojena sorodnica (na primer bela metlika, navadni ščir, navadna zvezdica, plešec…). Po načelu permakulture lahko take rastline kar pustimo in skrbimo le za to, da se ne razrastejo premočno v sosedstvo – na primer poprova meta lahko zaradi močne razrasti hitro postane nadležen plevel.

Spiralna greda nam kljub temu daje obilo ustvarjalnega užitka vso rastno dobo. Ker večina rastlin na njej ne zahteva bogatih tal, je skoraj ni treba gnojiti, vendar se bo vseeno bujno odzvala na vsak pomladanski dodatek dobrega komposta.