Deli s prijatelji
Stajska metlika (Chenopodium bonus-henricus L.)
Stajska metlika (Chenopodium bonus-henricus L.)

Metlike sodijo med najpomembnejšo divjo zelenjavo (in najbolj nadležne plevele), saj so nekatere vrste zelo razširjene in široko uporabne, vendar med seboj niso vse lahko razpoznavne. Najpogostejše vrste so stajska metlika, bela metlika in mnogosemenska metlika, ki se vse zelo dobro obnesejo tudi v kuhinji. Za razliko od druge samonikle zelenjave metlike nabiramo od junija do septembra, ko je večina divjih rastlin že trda in neužitna.

Predstavitev rastlin

Večina metlik je enoletnic z nasprotnimi nazobčanimi ali celorobimi listi, drobni cvetovi v socvetjih so zelenkaste barve. Metlike zrastejo do pol metra ali meter visoko, najpogosteje pa jih najdemo na opuščenih obdelanih tleh, vrtovih in njivah. Ker so si precej podobne, jih zlahka zamenjamo med seboj ali s katero izmed sorodnih lobod (Atriplex spp.), vendar pri tem ni nobene nevarnosti. Vse vrste z izjemo smrdeče, izrodne in grozdaste metlike, ki imajo neprijeten vonj, so užitne. Včasih so nekatere vrste celo gojili kot zelenjavo.

Lahko razpoznavna stajska metlika izstopa po tem, da je trajnica s precej velikimi trikotnimi listi. Raste ob poteh in v naseljih, še bolj značilno rastišče pa je v gorah ob planinskih stajah in gnojiščih.

Belo metliko (Chenopodium album L.) prepoznamo po belkastem poprhu mladih listov in njihovi zeleno modri barvi. Podolgovati listi so neenakomerno nazobčani. Bela metlika je izredno razširjen plevel na vrtovih in poljih.

Mnogosemenska metlika (Chenopodium polyspermum L.) je prav tako redna gostja obdelanih tal. Zanjo so značilna rdečkasto obarvana stebla in gladki celorobi listi brez poprha.

Uporabljamo cele mlade rastline in poganjke in liste starejših.

Vsebujejo sorazmerno veliko vitamina C (v povprečju okoli 100mg%, stajska metlika do 200mg%), provitamina A (okoli 10mg%) in različnih rudnin, predvsem kalcij, fosfor in železo. Po vsebnosti vitaminov celo prekašajo sorodno špinačo. Edina slaba stran je visoka vsebnost oksalne kisline, ki preprečuje absorpcijo kalcija v telesu, zato naj bi jih ne jedli v prevelikih količinah.

Nabiranje

Maja in junija nabiramo cele mlade rastline, liste in poganjke starejših pa vse do jeseni. Za nekaj dni jih lahko shranimo v hladilniku, vendar so metlike tako pogoste rastline, da so nam vedno na voljo sveže.

Priprava

Metlike so dokaj nevtralnega okusa, vendar so njihovi mehki listi in mladi poganjki kljub temu ena boljših vrst divje zelenjave. Pripravljamo jih tako kot njihovo gojeno sorodnico špinačo, poleg tega se dobro obnesejo v juhah, kot zelenjavna priloga in pripravljene na številne druge načine. Iz mladih listov lahko naredimo solato ali pa jih kratko prekuhamo in zabelimo z drobtinami na maslu.

Polpete z metliko

Za dve osebi ali okoli šest polpet potrebujemo 20 dag metlike, 5 dag ovsenih kosmičev, 5 dag drobtin, drobno narezano večjo skorjo kruha, jajce, začimbna zelišča in sol ali sojino omako.

Metliko drobno narežemo in kuhamo skupaj z ovsenimi kosmiči v pol litra vode približno deset minut. Pustimo, da se nekoliko ohladi, ter primešamo drobtine, narezano skorjo kruha, surovo jajce, sol in začimbe po okusu. Najboljša so sveža zelišča, npr. bazilika, peteršilj, žajbelj, drobnjak in druga, vendar naenkrat uporabimo le eno vrsto. Maso lahko razdelimo na več delov in poskusimo z različnimi zelišči, tako da bodo imele polpete različne okuse. Če masa ni dovolj gosta za oblikovanje, dodamo še drobtine.

Iz dobro premešane mase na pomokani deski oblikujemo polpete ter jih zlato zapečemo na olju. Odlične so z jogurtom, ponudimo jih tudi z gobovo ali paradižnikovo omako.

Stajska metlika kot preprosta zelenjavna priloga

Prgišče listov operemo, damo še mokre v posodo in prilijemo četrt kozarca vode. Zavremo in kuhamo dve minuti, nato odcedimo. Liste še vroče narežemo, zabelimo z maslom, začinimo s sojino omako (soljo) in poprom ter postrežemo kot prilogo h kuhanemu krompirju in pečeni ribi.

Krompirjeva juha z metliko

Za štiri osebe potrebujemo štiri velike krompirje, štiri stroke česna, dve čebuli, polno prgišče metlikinih listov, olivno olje, sol, dišavnice po okusu.

Krompirje olupimo in narežemo na kocke. Damo jih v posodo, dolijemo toliko vode, da so prekriti z njo, in kuhamo. Medtem olupimo in drobno narežemo česen in čebulo ter ju v veliki posodi popražimo na olivnem olju. Ko je krompir kuhan, ga damo skupaj z vodo, v kateri se je kuhal, in z drobno narezanimi listi v posodo. Na šibkem ognju kuhamo še dvajset minut, začinimo in postrežemo. Juha bo še boljša, če jo bomo vlili na kocke belega kruha, ki smo jih pred tem z malo česna popekli na olivnem olju.

Deli s prijatelji
Prejšnji članekČinčile – poreklo in vrste činčil
Naslednji članekVinika – vsestransko uporabna popenjavka
Sem delček nečesa, sem delček nekoga, sem delček ustvarjalnosti in sem delček požrtvovalnosti. Sem spletni "zasenjak", ki se posveča spletni prodaji različnih izdelkov, iskanju poslovnih "niš", učenju različnih script, SEO optimizaciji in spletnemu trgovanju na splošno. Sem blogerski odvisnež in kar je najbolj pomembno, sem ustanovitelj KupimProdam.si oglasnika. Tematika, ki sem jo izbral, je namenjena širši populaciji ljudi, saj pišem o meni najbolj priljubljenem rastlinskem in živalskem svetu. Članki večinoma nastajajo spontano, občasno pa se najde kakšna ideja tudi na spletu, ali po kakšni dobri razpravi s prijatelji.