Deli s prijatelji
Strupene jagode
Strupene jagode

Sprehodi v naravo so povezani z opazovanji in radovednostjo. Oboje je prav in celo potrebno, sicer bi imel sprehod le rekreacijski učinek, kar je sicer veliko, a ni vse. Kolikor boljši in natančnejši opazovalci bomo in kolikor bolj bomo radovedni, toliko več bomo imeli od sprehodov. Žal ima tudi radovednost svoje meje. Ne smemo pozabiti na še danes veljavno misel znanega zdravnika, naravoslovca in filozofa Paracelsusa, ki je že pred letom 1541 dejal:

»Naši pašniki in gore so lekarne.«

Prav gotovo je pri tem mislil tudi na travnike, omejke, gmajne in gozdove, oz. na rastlinski svet v celoti. Beseda lekarna pa nas povezuje s pojmi zdravila, bolezni, zdravje, strupi in protistrupi.

Precej rastlin je strupenih, celo zelo strupenih, pogosto pa so najbolj nevarne prav tiste rastline, ki svoje strupe skrivajo v lepo obarvanih plodovih in jagodah; le-ti so še prav posebej nevarni za neuke in radovedne otroke.

Narava, svež zrak in zdravo okolje otroka sproščajo. Otrok je v naravi razigran. Le kako bi naj bil drugačen od psička, ki ga spustimo z verige? Svet je tedaj njihov in rdeči, modri in črni plodovi kot prava past privlačijo razigrane in radovedne otroke. Pocedijo se sline, vse v najboljši veri, da je tudi ta svet njihov. Potem pa prebiramo v časopisih novice o zastrupitvah otrok, ki so na sprehodu pojedli strupen plod.

Na sprehodu se srečujemo tudi s plodovi vabljivih barv. Nekateri med njimi so strupeni, celo smrtno nevarni. Takšne rastline in njihove plodove je treba »spoštovati« drugače: ne smemo si jih privoščiti in jih pokušati, pač pa jih pustiti na rastlini, da bodo to, kar tudi so: okras narave. Naj predstavim nekatere izmed »rdečih prepovedanih« sadežev.

Strupene jagode ki jih najdemo pri nas

NAVADNI VOLČIN (Daphne mezereum L.)

Iz družine volčinov raste po vsem ozemlju Slovenije (gorski gozdovi). Koralno rdeče jagode so strupene, ker vsebujejo strupeni »mezerein«. Strupeni so tudi drugi volčini (lovorolistni, progasti, alpski).

NAVADNI VOLČIN (Daphne mezereum L)
NAVADNI VOLČIN (Daphne mezereum L)

RDEČEJAGODASTI BLUŠEC (Bryonia dioica Jacq.)

Iz družine bučnic (Cucurbitaceae). Njegove jagode so strupene zaradi strupenih karotinoidov. V svetu je še vedno slišati o zastrupitvah, če ga nepremišljeno in v hudi sili uporabljajo kot splavilno sredstvo. Raste po vsem ozemlju Slovenije, po grmičevju in živih mejah; je tudi zdravilna rastlina.

RDEČEJAGODASTI BLUŠEC (Bryonia dioica Jacq)
RDEČEJAGODASTI BLUŠEC (Bryonia dioica Jacq)

PEGASTI KAČNIK (Arum maculatum L.)

Iz družine kačnikov (Araceae). Njegove oranžno rdeče jagode so strupene zaradi strupenega »aroina«, ki je sicer tudi v drugih delih rastline. Ta sicer zdravilna rastlina deluje toksično na osrednji živčni sistem. Zastrupitve so pogoste prav pri otrocih, ki jim teknejo sicer sladke jagode. Raste v senčnih legah in je na jugu redkejši, na Koroškem pa ga ni.

PEGASTI KAČNIK (Arum maculatum L)
PEGASTI KAČNIK (Arum maculatum L)

ŠMARNICA (Convallaria majalis L.)

Iz družine lilij (Liliaceae). Ponekod je zaščitena, povsod pa lepa, a strupena majniška cvetlica. Strupene so tudi rdeče jagode. Raste po gozdovih naše dežele. Posebno v cvetovih in listih je precej »srčnega« strupa »digitalina«. Znani so primeri zastrupitev zaradi uživanja jagod ali žvečenja listnih pecljev. Strup je v vodi topljiv in preide v vodo, če imamo šmarnice v vazi.

ŠMARNICA (Convallaria majalis L)
ŠMARNICA (Convallaria majalis L)

BROGOVITA (Viburnum opulus L.)

Iz družine kovačnikov (Caprifoliaceae). Razširjena je povsod, le v južnih deželah je redkejša. Njena vrstnica je vrtna brogovita, znana okrasna rastlina. Rdeče jagode so strupene. Znani so primeri smrtnih zastrupitev, čeprav so jagode zaradi »viburnina« grenke in tako nič kaj vabljive.

BROGOVITA (Viburnum opulus L)
BROGOVITA (Viburnum opulus L)

GRENKOSLAD (Solanum dulcamara L.)

Iz družine razhudnikov (Solanaceae) je razširjen po vsem ozemlju po vlažnih mestih in ob potokih. Rdeče jagode jajčaste oblike so strupene, ker vsebujejo strupena alkaloida solacein in solanein.

GRENKOSLAD (Solanum dulcamara L)
GRENKOSLAD (Solanum dulcamara L)

NAVADNI BLJUŠČ (Tamus communis L.)

Iz družine bljuščev (Dioscoreaceae) je raztresen po Sloveniji in ponekod zelo pogost po goščavah. Plodovi so rdeče jagode – strupene, ker vsebujejo »diosgenin«. Uporabljale so ga prevarane žene, odtod naziv »herbe aux femmes battues«.

NAVADNI BLJUŠČ (Tamus communis L)
NAVADNI BLJUŠČ (Tamus communis L)

BOŽJE DREVCE (IIex aquifolium L.)

Iz družine bodikovk (Aquifoliaceae), je redka lepotna rastlina, ki jo pogosto najdemo na Notranjskem. Njegove koralno rdeče jagode so strupene. Pogosto so vejice z jagodami (prodajajo jih tudi branjevke na ljubljanskem trgu) trajnejši zimski okras in hkrati nevarnost v stanovanjih, kjer prebivajo majhni otroci.

BOŽJE DREVCE (IIex aquifolium L)
BOŽJE DREVCE (IIex aquifolium L)

KAČUNKA (Calla palustris L.)

Iz družine kukavic (Orchidaceae) je redka rastlina, vendar jo zasledimo marsikje. Tudi njene rdeče jagode so strupene.

KAČUNKA (Calla palustris L)
KAČUNKA (Calla palustris L)

PESIKOVINA (Lonicera xylosteum L.)

Iz družine kovačnikov (Caprifoliaceae) je razširjena in ponekod precej pogosta rastlina slovenskega ozemlja. Njene rdeče jagode delujejo odvajalno.

PESIKOVINA (Lonicera xylosteum L)
PESIKOVINA (Lonicera xylosteum L)

Najnovejši mali oglasi