Deli s prijatelji
Suho Sadje

Sušenje sadja in suho sadje v gospodinjstvih je bilo pri nas včasih zelo razširjeno. Jabolčni krhlji in suhe hruške so bili dobro in uporabno živilo za različne namene; predvsem so uživali surove ali pa so jih kuhali v kompot. Zadnji dve desetletji pa suše pri nas vse manj sadja. Tako moramo poleg sliv uvažati tudi drugo suho sadje, celo jabolka. Prav gotovo je k temu veliko pripomogla slaba kakovost sušenih izdelkov, ki so bili za prodajo vedno manj primerni. Tehnologija sušenja in predvsem priprava za sušenje se verjetno stoletja nista spremenili in tako ne zadovoljujeta več potreb današnjega časa.

Suho sadje naprodaj
Suho Sadje

Predvsem za Manjše Uporabnike

Ni neutemeljena trditev, da bi tudi suhega sadja na našem trgu lahko prodali precej več, predvsem pa bi si pridelovalci sami za domače gospodinjstvo lahko pripravili dovolj suhega sadja. Sušenje je še predvsem zanimivo za manjše pridelovalce sadja. Ti večinoma pridelujejo več različnih vrst sadja in se jim čas sušenja zelo podaljša.

Kakšno in Katero Sadje Uporabimo za Suho Sadje

Za sušenje uporabljamo vso sadje, samo da je zdravo in čvrsto, ki ni nagnito ali črvivo. Dobro ga operemo in očistimo. Po potrebi na olupimo, odstranimo peščišče, razrežemo na rezine ali krhlje. Paziti moramo, da razrezano sadje zaradi oksidacije ne porjavi in da tudi med sušenjem ohrani čimbolj naravno barvo. Po starem receptu naših babic bi potopili narezane dele takoj v raztopino kalijevega metabisulfita (vinobran), približno 2 grama na liter vode in sicer zato, da preprečimo oksidacijsko porjavenje. Narezane dele sadja namakamo v tej raztopini 8 do 10 minut.

Pri sušenju sadju odvzemamo vodo. ki je je v plodovih 80 do 90%. Obstojnost suhega sadja zagotovimo, da ima le-to 10 do 15% vode, nekatere vrste tudi do 30% (posebne vrste suhih sliv). V Dalmaciji dosežejo tako osušitev že z naravnim sušenjem na soncu, predvsem pri sušenju fig. Največkrat pa je seveda takšno sušenje prepočasno in ne prepreči hitrega kvarjenja sadja, zato uporabljamo sušilnice.

Najboljše so Sušilnice

Nekdanje sušilnice oz sušilne hišice, ki jih dandanes le redko še vidimo ob kmečkih domačijah ali v sadovnjakih, so zamenjale moderne sušilnice. Že v dobro založeni tehnični trgovini si lahko mali potrošniki kupimo sušilec sadja in zelenjave, ki po velikosti skoraj ne presega npr. aparata za peko kruha.

Pri sušenju je seveda še posebej treba paziti na temperaturo sušenja. Sprva, ko vsebuje sadje še več vode, nekoliko višja temperatura ne škoduje. Čim bolj pa so krhlji suhi, tem boli so občutljivi na višjo temperaturo — bolj porjavijo in zunanja plast se zapeče, kar vse slabša kakovost pridelka.

Vrste Sadja, Ki Ga Sušimo

JABOLKA

Pri nas pridejo za sušenje v poštev predvsem jabolka. Danes jih lupimo in nato režemo na krhlje ali še bolje na kolute. Peščišče vsekakor izrežemo. Za sušenje so primerni zdravi, užitno zreli plodovi sort s čvrstim mesom. Trpke sorte in moknati, prezreli plodovi niso primerni. Izmed sort so za sušenje priporočljive jonatan, zlati delišes in druge bolj kisle sorte, medtem ko so jabolka sorte rdeči delišes in njegovi različki za sušenje neprimerni, ker imajo premalo kisline. Za čas sušenja je pomembno, da so krhlji enako debeli. Maksimalna temperatura sušenja naj bo 60° C, pred koncem sušenja naj pade na 50° C. Čas sušenja je zelo odvisen od sušilnice, giblje se od 5 do 16 ur.

HRUŠKE

Sušimo večinoma cele ali razpolovljene. Primerne so čvrste sorte, manjše in srednje velikosti, plemenitega okusa, užitno zrele, vendar ne mehke. Trpkih hrušk ne sušimo. Pravilno suhe hruške so mehke. Pred sušenjem jih poparimo v sokovniku ali podobnem loncu, lahko tudi v sušilnici, če zapremo pritok in odtok zunanjega zraka. Parjenje naj poteka pri temperaturi med 80 in 100° C. Traja nekaj ur, lahko tudi ves dan, in je končano, ko so hruške tako mehke, da plod z leseno konico prebodemo. Na kvadratni meter lese damo do 25 kg hrušk. Najvišja temperatura naj bo na začetku sušenja, in sicer 75° C. Sušenje traja 48 do 72 ur. izkoristek pa je 20 do 25%.

SLIVE

Sušimo celo sadje, ne izkoščičimo. Za sušenje so občutljive, ker jim poka lupina. Po površini jih položimo s peclji navzgor. Začetna sušilna temperatura naj bo 40° C, in jo zvišamo šele, ko se plodovi že zgrbančijo; najprimernejši so polno-zreli debelomesnati plodovi. Sušenje nekoliko pospešimo, če slive najprej nekaj časa parimo in jih nato takoj na začetku sušimo pri 60° C. Na kvadratni meter površine pride do 16 kg sliv. Maksimalna temperatura sušenja naj bo 60° C, čas sušenja okoli 24 ur, izkoristek pa je 20 do 35 %.

Potek sušenja spremljamo s tehtanjem vedno istega dela površine s sadjem. Tako ugotovimo razliko med začetno in končno težo sadja v sušilnici in odstotek vlage v sadju po sušenju lahko računsko ugotovimo. Običajno vsebuje suho sadje 10 do 14% vlage, slive do 25%, kalifornijsko sušene suhe slive pa celo do 35% vlage.

In Zakaj Uporabljamo Suho Sadje

Suhe slive so odlične za izboljšanje prebave, prav tako suha jabolka, ki delujejo tudi razstrupljevalno, suhe fige razkuhane v mleku uporabljamo za zdravljenje zobobolov, …. Prav tako je vso suho sadje nepogrešljivo v pecivih, kolačih, prazničnem božičnem kruhu, kompotu, …

Pa Še Tabela, Ki Bo Marsikomu Koristila

iz 100 kg hrušk dobimo 62 – 75 litrov soka / vina
iz 100 kg ribeza dobimo 70 – 85 litrov soka / vina
iz 100 kg malin dobimo 65 – 80 litrov soka / vina
iz 100 kg kosmulj dobimo 70 – 80 litrov soka / vina
iz 100 kg robidnic dobimo 70- 80 litrov soka / vina
iz 100 kg jagod dobimo 75 – 85 litrov soka / vina
iz 100 kg grozdja dobimo 65 – 75 litrov soka / vina
iz 100 litrov mošta dobimo 20 kg tropin
iz 100 litrov vinskih tropin dobimo   5 – 6 litrov žganja (40 – 45 %)
iz 100 litrov sadnih tropin dobimo    3- 5 litrov žganja
iz 100 litrov češenj dobimo 5 litrov žganja
iz 100 litrov sliv dobimo 4,5 litrov žganja
iz 100 litrov grozdja dobimo 4,5 litrov žganja
iz 100 litrov jabolk dobimo 2 litra žganja
iz 100 litrov hrušk dobimo 2 litra žganja
iz 100 kg jabolk dobimo   10 – 12 kg suhega sadja
iz 100 kg hrušk dobimo   13 – 16 kg suhega sadja
iz 100 kg breskev dobimo 20 kg suhega sadja
iz 100 kg marelic dobimo   18 – 22 kg suhega sadja
iz 100 kg sliv dobimo 25 – 32 kg suhega sadja
iz 100 kg češenj s koščicami dobimo 24 – 26 kg suhega sadja
iz 100 kg borovnic dobimo 16 – 17 kg suhega sadja

Najnovejši mali oglasi:

Objavi oglas
Deli s prijatelji
Prejšnji članekPasijonka Cveti Bogato
Naslednji članekKatere rastline uporabiti za domačo živo mejo
Sem delček nečesa, sem delček nekoga, sem delček ustvarjalnosti in sem delček požrtvovalnosti. Sem spletni "zasenjak", ki se posveča spletni prodaji različnih izdelkov, iskanju poslovnih "niš", učenju različnih script, SEO optimizaciji in spletnemu trgovanju na splošno. Sem blogerski odvisnež in kar je najbolj pomembno, sem ustanovitelj KupimProdam.si oglasnika. Tematika, ki sem jo izbral, je namenjena širši populaciji ljudi, saj pišem o meni najbolj priljubljenem rastlinskem in živalskem svetu. Članki večinoma nastajajo spontano, občasno pa se najde kakšna ideja tudi na spletu, ali po kakšni dobri razpravi s prijatelji.