Deli s prijatelji
Surfinija
Surfinija

Surfinija je zakonsko zaščitena znamka japonskega podjetja Suntory Ltd. in se lahko uporablja samo pri določenih sortah visečih petunij. Vse sorte so zaščitene. Za kupljene sadike je treba plačati licenco, nadaljnje razmnoževanje pa je brez dovoljenja imetnika licence prepovedano.

Dve leti po odkritju surfinije (leta 1990) se začne prodor surfinije na vrtnarski trg in s prvimi rastlinami se srečamo tudi pri nas. Sorto »Revolution« (Purple Mini Surfinia) odlikuje množica manjših purpurnih cvetov in izredno močna rast. Leto kasneje so nas navduševale kar tri nove sorte. »Shihi Purple« (Purple Surfinia) je takoj postala vodilna sorta s svojimi velikimi vijoličastimi cvetovi. »White Surfinia« (Kesupite), bela velikocvetna sorta s temno sredino, je izredno cvetiva ter dobro prenaša dež in veter. Najlepše se izkaže v kombinaciji z ostalimi sortami. Sorta »Shihi Brilliant«, ki ima svetlejše roza cvetove, je bila zaradi nezanimive barve kmalu izločena iz sortimenta.

»Blue Vein« (Sunsolos)
»Blue Vein« (Sunsolos)

Mene osebno so presenetile drobnocvetne sorte. Dve sorti odlikujejo »panaširani« cvetovi; to sta »Pink Vein« (Suntosol) in »Blue Vein« (Sunsolos).

Njuno kvaliteto dokazujejo slike. Cvetovi modre Blue Vein ob večerih izredno lepo dišijo. Sorta »Pink Mini« (Suntovan) je zanimiva zaradi nežno roza obarvanih cvetov, ki imajo belo sredino.

»Pink Vein« (Suntosol)
»Pink Vein« (Suntosol)

Poleg surfinije se pojavlja v Evropi okoli 80 sort visečih petunij, ki jih vsako podjetje, ki se ukvarja z vzgojo mladih rastlin, imenuje drugače.

Za zdrave, bujno rastoče surfinije je treba marsikaj storiti. Pa začnimo.

Zdrave sadike

Pri vrtnarju, ki mu zaupamo, kupimo zdrave, vitalne rastline. Z nakupom ne hitimo; rastline kupimo takrat, ko jih lahko damo na prosto. Surfinija uspeva na senčnih in sončnih legah. Drobnocvetne sorte bolje prenašajo deževno in vetrovno vreme ter so zato primerne tudi za saditev na grede kot pokrovne rastline. Odcvetelih cvetov ni potrebno obtrgavati.

Kvaliteten substrat za sajenje

Substrat mora biti hranilen, srednje zračen, po možnosti z dodatkom agrogela. Imeti mora ustrezen pH (5 do 6,5), kar je pomembno pri preprečevanju kloroze, saj rastline najlaže sprejemajo železo v nekoliko kislih tleh.

Ustrezno število sadik v koritu

Surfinija se zelo razraste, zato sadimo v obešanke (25 cm premera) običajno eno rastlino ali v združbi s strukturno rastlino (lotus, moljevka). V korito (60 cm) posadimo dve rastlini. V daljša korita (100 cm) posadimo tri surfinije in dve do tri druge ustrezne rastline. Korita so lahko iz različnih materialov, imajo pa naj podstavek.

Pravilna izbira rastlin za mešane zasaditve

S surfinijo lahko sadimo rastline, ki imajo podobne zahteve in so dovolj bujne rasti, da jih le-ta ne preraste (npr. bidens, diascija, marjetke; vse strukturne rastline, nikakor pa ne bršljinke).

Redno zalivanje

Surfinija je kot nalašč za ljudi, ki radi obilno in pogosto zalivajo. Vsekakor naj nas vodi občutek. Sprva zalivamo manj, v poletni vročini pa tudi večkrat dnevno. Ne pozabimo na zalivanje v vetrovnem vremenu, ker le to izredno izsuši surfinije.

Založno gnojenje

Substrat založno pognojimo s počasi topnimi gnojili, pri katerih se hranila raztapljajo pet do šest mesecev.

Dognojevanje

Štiri do pet tednov po sajenju začnemo rastline enkrat do dvakrat na teden dognojevati z vodotopnimi gnojili, v začetku julija pa dvakrat na teden. Dognojevanje je zaradi izredno hitre rasti in obilnega cvetenja lahko tudi pogostejše (vsak drugi dan).

Preprečevanje listne bledice

Verjetno se je že vsak gojitelj surfinij srečal z listno bledico ali klorozo. Surfinije poleg drugih hranil potrebujejo veliko železa. Preventivno dodajamo specialna gnojila z veliko vsebnostjo železa. Plantella Fe-kelate lahko dodajamo na dva načina. Pred sajenjem zmešamo eno jedilno žlico Fe-kelata v deset litrov substrata, kasneje pa po potrebi dva do trikrat zalijemo z 0,15 -0, 2-odstotno raztopino Fe-kelata.

Varstvo pred škodljivci

Ob gojenju surfinij žal spoznamo kar nekaj škodljivcev. Še najmanj težav je z listnimi ušmi, ker jih običajno pravočasno opazimo in rastline poškropimo. Mnogo preglavic pa nam lahko povzročijo pršice, tripsi in rastlinjakove ščitaste uši (bela muha). Ko postanejo listi tako izsesani, da dobijo motno bledo barvo, je za ukrepanje običajno prepozno. Rastline ogolijo in cvetijo samo na koncu poganjkov ter nam niso v ponos.

Tripse in rastlinjakove ščitaste uši uspešno zatiramo z naravnim piretrinom Keny-atox Verde. Pršice pa zatremo, če rastline zalijemo s sistemičnim insekticidom Foli-mat. Pri obeh sredstvih postopek ponovimo po 10 dneh. Ob neuspehu pa se zatečemo k vrtnarju po profesionalna škropiva.

Surfinija in viroze

Mnogim ljubiteljem surfinij pa so rastline že kmalu po sajenju zakrnele, cvetovi so se deformirali. Surfinije so kakor vse petunije močno podvržene različnim povzročiteljem bolezni. Med njimi so tudi nevarni rastlinski virusi, ki se prenašajo prek zemlje z nematodami in z različnimi insekti, med katerimi so najnevarnejši prenašalci različnih vrst listnih uši. Najpogostejši virusi pripadajo družinam virusov, ki okužujejo veliko število agronomsko in hortikulturno pomembnih rastlin, kot so protivirusi, kukumovirusi, tobravirusi itd. V surfinijah smo našli tudi kumarični mozaični virus (CMV), ki povzroča močno nagubanost listov, kloroze in močno zakrnelost rastlin.

Virusi se prenašajo tudi z vegetativnim razmnoževanjem prek potaknjencev, ki je splošno razširjen način razmnoževanja teh okrasnih rastlin. Ker je v običajnih rastlinjakih celo pozimi težko popolnoma zatreti razne prenašalce virusov, kot so tripsi, pršice in listne uši, je potrebno posvetiti posebno pozornost izbiri in varovanju matične rastline.

Najenostavnejša rešitev je uporaba rastlin, namnoženih s hitrim razmnoževanjem v tkivni kulturi – mikropropagacijo.

Preberi tudi: