Deli s prijatelji
Svet24

Rastlinski Detektiv je področje, kjer boste na enem mestu izvedeli koristne nasvete za odpravo bolezenskih znakov rastlin ter morebitnih škodljivcev.

Svet24

Magnoliji Rjavi Listje

Listi vaše magnolije rjavijo in se sušijo od roba? Ti znaki pomenijo, da rastlini proti koncu poletja zmanjkuje hrane kar se rado dogaja mnogim rastlinam, ki rastejo v slabi ali negnojeni zemlji. Zato vam priporočam, da magnolijo močno pognojite s preležanim hlevskim gnojem ali s kompostom. Spomladi in v začetku poletja ji dodajte nekaj kilogramov nitrofoskala. Da bi pospešili cvetenje, zmešajte spomladi med zemljo nekaj superfosfata, ker fosfor pospešuje cvetenje.

Če je magnolija zrasla iz semena, se ji je zato zapoznilo cvetenje, in bo začela cveteti šele v prihodnjih letih.

Bršljanu se Sušijo Listi od Roba

Bršljan je zelo skromna in odporna sobna vzpenjalka. Uspeva v vseh, tudi najtemnejših prostorih. Ne prenaša pa brez posledic, če ga preveč zalivamo in če ga imamo v pretoplem prostoru. Listi bršljana se sušijo od roba zaradi teh vzrokov.

Nožna Gniloba Pelargonij

Pelargonije so lahko dokaj hitro prizadete od glivične bolezni nožne gnilobe. Bolezen spoznamo po tem, da potaknjenci in tudi že ukoreninjene rastline venejo. Steblo je v spodnjem delu počrnelo in nagnito, počrnijo in gnijejo pa tudi korenine. Tako prizadete rastline kmalu docela propadejo. Glivice, ki povzročajo bolezen, se zadržujejo v zemlji in napadajo rastline zlasti ob obilni vlagi in v hladnem vremenu. Da bi preprečili okužbe, sadimo potaknjence v zdravo zemljo, ki še ni bila uporabljena v vrtnarstvu, ali pa jo razkužimo z vodno paro (zemljo parimo v kotlu 20 minut pri temperaturi 90 do 95° C) ali s formalinom (2,5%). Z 2,5% formalinom operemo cvetlične lončke in zaboje, preden vanje sadimo. Rastlin ne smemo preveč zalivati, ker prevlažna zemlja pospešuje pojav bolezni.
Močno napadene rastline odstranimo in globoko zakopljemo.

Rdeči Ožig in Muhe na Amarilisu, Afelandri Odpadajo Listi in Pojavljeni Črvi v Nagnitih Čebulicah

Afelandri odpadajo listi, ko odcveti, če je nismo dovolj redno zalivali z mlačno vodo in ji nismo ustvarili dovolj vlažnega ozračja. Rastlino moramo imeti v topli sobi nad posodo z vodo in ji vsak dan orositi listje z mlačno vodo.

Amarilis lahko prizadaneta dve nadlogi, rdeči ožig in narcisna muha. Za prvo bolezen je značilno, da se pojavijo na listih in cvetnih stebelcih rdeče nabuhle kraste, ki se pozneje povečajo v rdeče pege. Podobne pege nastanejo tudi na luskah čebulic. Cvetna stebelca velikokrat zakrnijo in se krivijo. Listi se sušijo, čebulice pa gnijejo. Bolezen je glivičnega izvora in ji pravimo rdeči ožig amarilisa. Pogosto se pojavlja v deževnih letih in prizadene poleg amarilisa še druge čebulice, zlasti narcise, vendar je rdeča barva peg le na amarilisu. Bolezen zatiramo z vrsto ukrepov. Močno napadene rastline sežgemo. Okužene dele čebulic izrežemo in sežgemo. Čebulice, ki kažejo sumljive znake obolelosti, namakamo dve uri in pol v topli vodi s temperaturo 43,5° C v času, ko počivajo in še niso pričele odganjati, ali pa jih namakamo dve uri v 0,75 % bakrenem apnu. Rastlin ne zalivamo premočno in med zalivanjem ne močimo listov. Od vzkalitve naprej jih pogosto škropimo z 0,3 % orthocidom ali dithanom.

Pojavljeni črvi v nagniti čebuli razjedajo čebule in povzročajo njihovo gnitje. To so ličinke narcisnih muh, ki so škodljive predvsem na narcisah, pojavljajo pa se tudi na amarilisu. Ličinke se čez zimo zadržujejo v čebulicah. Prizadete čebulice slabotno odganjajo, pozneje pa hirajo in ne cvetijo. Čebule, ki še niso preveč razjedene, očistimo in iz njih izrežemo črve. Ti zapustijo čebule, ko jih namakamo v topli vodi zaradi rdečega ožiga. Čebule, ki slabo odganjajo, sežgemo.

Breskvam Se Zvijajo Listi

Etiol je škropivo, ki učinkuje na listne uši in druge žuželke na rastlinah. Če so listi močno zviti in so uši skrite v zvitkih tako, da jih škropivo ob škropljenju ne doseže, ni dovolj učinkovito. V takem primeru bi proti ušem morali uporabiti škropiva, ki prodirajo v listno tkivo in v sok, ki ga uši sesajo in se z njim zastrupijo. Takšna škropiva so ekatin, dimekron, metasystox,… ki jih uporabite v razmerju 0,15%  (približno eno žlico v 10 litrov vode). Velikokrat pa pri breskvah sploh ne gre za uši, pač pa se listi kodrajo, zvijajo in sušijo zaradi glivične bolezni breskove kodravosti. Proti bolezni etiol ne učinkuje, pač pa bi morali škropiti proti njej, preden so breskve začele odganjati, z 2% bakrenim apnom, z 0,4-odstotnim radociramom ali 0,2 % dodinom.

Hiranje Oreha in Zatiranje Nadležnega Plevela

Pred desetimi leti sem urejal dvorišče in navozil nekaj slabe zemlje. Pri tem sem zasul oreh 50 – 70 cm visoko. Nekaj let pozneje sem opazil, da rodnost oreha ni redna, tudi velikost in kakovost plodov nista takšni, kot po navadi. Menim, da je temu kriva slaba in previsoka zemlja pod orehom. Čudno pa se mi zdi, da na drugem orehu, ki je 6 m stran in je bil prav tako zasut, ni nobenih bolezenskih znamenj. Prosim za nasvet, če je prizadeti oreh mogoče rešiti ali naj ga posekam? V priponki sem vam tudi poslal sliko dela stebla in listov nadležnega plevela, za katerega bi rad izvedel ime in kako ga najlažje uničim.

Če ste na orehovem listju in plodovih poleti opazili rjave pege, ki so se večale in sušile, tako da je rjavenje kmalu zajelo vso površino listov in orehove lupine na plodovih, ki so zato množično in veliko prezgodaj odpadali, potem je povzročiteljica rjavenja glivična bolezen, orehov ožig, vzrok hiranja oreha. To zelo razširjeno bolezen orehov zatrete tako, da odpadlo listje in lupine plodov pograbite in sežgete. Ko se v začetku poletja prično kazati prve pege na listih in plodovih, poškropite drevo z bakreno apneno brozgo (1,5 odstotka), z bakrenim apnom ali orthocidom (0,4%). Škropljenje ponavljajte nekajkrat v 12-dnevnih presledkih bolj ali manj redno, odvisno od večje ali manjše vlažnosti vremena. Če ne opazite znakov te bolezni, je vzrok hiranja oreha slaba in pregloboka zemlja. Da oreh v bližini, ki je tudi bil zasut, dobro uspeva, si je mogoče razlagati s tem, da mu niste zasuli vseh korenin v vsej dolžini. Saj je znano, da ima oreh močne in zelo dolge korenine. Če ne morete odstraniti slabe zemlje, jo poskusite zboljšati z izdatnim gnojenjem.

Plevel, se imenuje japonska dresen (Polygonum cuspldatum). Rastlina, ki zraste do 3 m visoko, ima debelo, votlo, rdeče pikčasto steblo in velike, srčaste, na koncu priostrene liste. Rastlino sadijo za okras, mnogo kje pa se je že toliko razširila in podivjala, da jo imajo za nadležen plevel. Ker imate v njeni bližini druge rastline, ki jih hočete ohraniti, boste dresen najlažje zatrli, če mlade rastline poškropite z gramoksonom. To je zelo strupen herbicid, ki požge vse liste, ki pridejo v stik z njim. Pri škropljenju morate zato biti previdni, da poškropite res le dresen, ne pa tudi rastlin v bližini, ker bi jih požgali. Škropljenje morate ponoviti vsakič, ko prične dresen ponovno odganjati.

Bolezni Paradižnika

Lani mi je paradižnik pričel hirati takoj, ko sem ga posadil. Kolikor ga je ostalo, je pozneje segnil skupaj s sadeži, ki so prej počrneli.

Po kratem opisu bolezni paradižnika sodim, da ga je napadlo nekaj glivičnih in virusnih bolezni. Virusne bolezni se pokažejo pogosto že na mladih, komaj posajenih rastlinah v obliki rumenkastih nepravilnih lis ali odmrlih rjavih peg in črt na listih ali pa odmirajo vršički in cele rastline. Pri glivični bolezni trohnenje paradižnikovega stebla vse rastline nenadoma uvenejo in se počasi sušijo, pri dnu stebla pa so že prej črne pege, ki ga nato obkrožijo. Tu steblo trohni. Glivica se naseli tudi v plodove, ki zato počrnijo. Druga glivična bolezen, ki je v lanskem vlažnem poletju močno razsajala na krompirju in paradižnikih, je krompirjeva plesen. Na listih se pojavijo rjavkaste pege, nato se sušijo celi listi. Bolj kot listi so prizadeti plodovi paradižnikov, ki dobijo rjavkaste madeže in nazadnje gnijejo ter jih prekrijejo črne sajaste prevleke raznih drugih glivic. Takoj ko opazimo z virusi okužene rastline, ki imajo rumeno pegave in skodrane liste ali so zakrneli v rasti in se jim sušijo listi in vršički, jih izruvamo in sežgemo. Blizu paradižnika ne gojimo krompirja in cvetic, ker z njih prehajajo virusi na paradižnik. Ko delamo med paradižniki, ne kadimo in roke si pogosto umijemo z milom. Ostanke rastlin jeseni sežgemo. Proti glivični bolezni škropimo paradižnike redno vsakih 10 dni s sredstvi orthocid, dithane ali tiozin.

Sobna Lipa Odmetava Liste

Kako naj sobno lipo ozdravim? Že lani sem opazila drobne pike na listih. Takrat ji je odpadlo tudi nekaj zelenih listov. Sedaj pa so ji odpadli skoraj vsi listi, le nekaj majhnih svetlo zelenih lističev je še ostalo. Drevesce sem predlani presadila, lani pa sem dodala na vrh stare zemlje malo nove. Rastlino zalivam s postano vodo, dodajam pa tudi hranilni zalivek. Lipo imam na svetlem prostoru, a jo sonce ne obsije. Pozimi je v kotu iste sobe.

Navedli ste le nekaj podatkov o tem, kako oskrbujete sobno lipo. Drugih bistvenih ne omenjate in najbrž so prav ti vzrok, da vaša sobna lipa slabo uspeva.
Sobna lipa rada odmetava liste, če ji oskrba ne prija. Občutljiva je na nagle in močne menjave temperature v prostoru. V takem primeru lahko izgubi vse liste v nekaj dnevih. Tudi pomanjkanja vode ne prenese. Potrebuje je precej, ker je skozi velike liste mnogo izhlapeva. Dobro prezimi v svetlem in ne pretoplem prostoru. Za nemoteno rast potrebuje sobna lipa dobro zemljo v veliki posodi. Če je mlada, jo dvakrat na leto presadimo, sicer pa enkrat. Če je izgubila skoraj vse liste, jo lahko spomladi obrežemo, da bo na novo pognala v lepo oblikovano drevesce. Vejice lahko porabimo kot potaknjence za razmnožitev rastline.

Kap Na Marelici

Imam šest let staro marelico ob steni na južni strani hiše. Prva leta je lepo rastla in kmalu dobro obrodila. Lani skoraj ni nič obrodila in ena veja je povesila liste, letos pa drevo ni več ozelenelo. Na lubju so mnogi izrastki, ki jim ne vem pomena. Morda so znak bolezni. Drevesa nisem nikoli škropil.

Marelice so zelo podvržene naglemu odmiranju ali kapi, kakor imenujemo to bolezen. Veja za vejo nenadoma ovene in se posuši, dokler ne propade celo drevo. Vzrokov za kap pri marelici je več. Največkrat so za kap krive vremenske razmere. Suša spomladi, ko drevo bujno raste, je gotovo med najpogostejšimi vzroki za naglo odmiranje marelic. Ponekod je mraz jeseni, pozimi ali spomladi kriv za kap. Močnejše mehanične poškodbe od orodja ali strojev za obdelavo tudi privedejo do kapi. Kap ali apopleksijo povzročajo nekatere glivične in virusne bolezni ter škodljivci. Da bi pojav kapi preprečili ali vsaj omilili, skrbimo, da marelica ne trpi suše in preprečimo nastanek ran po deblu, vejah in koreninah. Proti boleznim škropimo marelice pred cvetjem, takoj po cvetju in še konec junija s sredstvom proti glivičnim boleznim kakor so bakreno apno, ortocid, ditan, cineb. Drobne bradavice po lubju so povečane prezračevalne odprtine, ki rade nabreknejo, če je v zemlji preveč vlage, kar da slutiti, da je lansko obilno deževje tudi prispevalo k uničenju drevesa.

Marelici se Suši Listje

Predlani se je posušilo listje na nekaterih vejah marelice, lani prav tako, letos se listi niso posušili, izgubili so barvo. Odkar je drevo zbolelo, nič več ne rodi.

Marelični listi, kažejo značilna znamenja pomanjkanja magnezija. Listi so namreč porumeneli med žilami, ob samih žilah pa so še zeleni. Takšni listi, ki jim manjka magnezij, pozneje porjavijo in se posušijo. Potrebe rastlin po magneziju niso velike, do pomanjkanja pa pride v kislih peščenih tleh, v preveč namakanih ter močno s kalijem in premalo s fosforjem gnojenih tleh. Nevšečnost preprečite, če uporabljate kalijeva in apnena gnojila, ki vsebujejo magnezij, ali pa zalijete marelice s 5% raztopino magnezijevega sulfata. Ob prvem pojavu bolezni poškropimo drevo z 2% raztopino magnezijevega sulfata.

Cvetni Brsti na Nageljnih se ne Odprejo in se Sušijo

Imam krasne nageljne, ki cvetijo skoraj vse leto. Sedaj pa se pojavlja neka bolezen, ki povzroča, da se cvetni brsti ne odprejo in se sušijo.

Da se cvetni brsti na nageljnih ne odprejo in da njihova notranjost ovene in se posuši, je vzrok v neugodnih rastnih pogojih. Nekatere sorte so zelo občutljive, druge pa skoraj odporne. Brsti odmirajo, če rastlinam zemlja ne prija, če imajo premalo hrane ali če imajo premalo toplote (pozimi).

Le s Preperelim Gnojem

Mnogokrat se vrtičkarjem poraja vprašanje, ali kurji gnoj res pogojuje koreninske zajedalce in s čim naj zalivamo, da jih uničimo?

Ne le kurji, temveč vsake vrste nepreperel gnoj povzroči, da se v njem naselijo razne živalce, ki potem, ko so že v tleh, ne razlikujejo tako strogo med odmrlo snovjo in mladimi rastlinami. Torej gnojimo le s preperelim gnojem, pa bo zemeljskih škodljivcev znatno manj!

Nadležne Uši na Koreninah Endivije

Na koreninah endivije so uši in kot soživke še zraven rjave mravlje.

Če imate na vaši endiviji takšen problem, lahko uši na endiviji odstranite z zalivanjem z basudinom ali etiolom. Po njih lahko solato uživate po 14 dneh oziroma tednu dni.

Plesen na Begoniji

Imate na vašem balkonu ali vrtu prekrasne begonije, ampak so le-te zbolele ? Kaj storiti ?

Vašo rastlino je po vsej verjetnosti napadla t.i. begonijeva plesen. Plesen na begonijah je zelo razširjena glivična bolezen. Na listni površini so bele plesnive pege ali prevleke, ki jih sestavljajo glivne nitke in trosi. Trosi se zelo lahko odtrgajo od nitk in lebdijo v zraku, najrahlejša sapica jih lahko odpiha na bližnje begonije. Okužbe se torej širijo na manjše razdalje s trosi, na večje pa zanesemo bolezen z okuženimi rastlinami. Plesnivi listi rjavijo in se zgodaj posušijo ter odpadejo. Proti plesni škropimo begonije od pomladi, preden se bolezen pojavi, pa vse do jeseni v 10-dnevnih presledkih s cosanom (3 g cosana zmešate v liter vode) ali pa s karathanom (1 g na liter vode).

Večkrat se vrtnarjem zgodi, da se na lističih pelargonije pojavijo prazne kožice ali leve listnih uši. Te žuželke sesajo iz listov in zato listi hirajo. Proti ušem je potrebno škropiti rastline s primernim škropivom v 0,1 % jakosti.

Poleg uši so na listu mnogokrat vidne še drobne pegice, obrobljene z rumenimi prosojnimi obročki; povzročajo jih zajedalske bakterije (Xanthomonas pelargonii). Vse bolj goste pegice se stapljajo v večje rjave pege, ki lahko liste docela posušijo. Na poganjkih se bolezen pokaže kot črno-rjave lise, ki trohnijo. Zaradi trohnenja stebla se rastlina posuši. Bolezen se pojavi včasih le na listih, ponekod le na steblih, lahko pa tudi v obeh oblikah. V liste prodrejo bakterije, najraje skozi listne reže. Od tu potujejo po žilah v listne peclje in stebla. V potaknjence pridejo bakterije skozi rano na prerezu iz okužene zemlje, v kateri se bakterije obdržijo žive nekaj mesecev. Tudi vsakovrstne druge rane na rastlinah izkoristijo bakterije za vdorna mesta. Pojav bolezni pospešujejo velika zračna vlaga in toplota ter močno gnojenje z dušikom in fosforjem.  Če so rastline močno napadene, je najbolje, da jih uničite. Pri šibkejšem napadu listov obolele liste potrgajte in sežgite. Rastlin ne zalivajte premočno in jih med zalivanjem ne močite po listih. Potaknjence vzemite le od zdravih rastlin, sicer boste z njimi prenesli bolezen. Pri rezanju potaknjencev nož za vsako rastlino razkužite tako, da ga namočite v 1 % raztopino 75% alkohola. Pelargonije poškropite od časa do časa z bakrenim apnom (v liter vode zmešate 1 dag praška.

Rja Na Nageljnih

Moja sorodnica goji nageljne v lončkih, redno jih spomladi presaja, dobro gnoji in jih dvakrat poleti naprašim proti plesni. Skratka, za svoje slovenske rož’ce skrbi z vso vnemo in ljubeznijo. Žal pa je prelepe nageljne napadla bolezen in listi in stebla so dobili rjave pike. Kljub temu, da je vse bolne liste gospa jeseni odstranila, se je neprijetna bolezen na tej rastlini še razširila.

Nageljnovi listi, so imeli velike rumene pege, na katerih so bile temno sive krastice, pokrite z listno povrhnjico. Kjer povrhnjica poči, se iz krastic raztrese svetlo in temno rjav prah. To so letni in zimski trosi glivične bolezni nageljnove rje, ki je povzročiteljica hiranja lepih nageljnov. Trosi širijo okužbe z rjo, sorte pa so za to različno občutljive. Napadene liste je treba potrgat in sežgat, rastline pa poškropit s škropivom, npr. dithan, cineb ali maneb. V liter vode zmešajte 3 grame praška. Ponovno škropite nekajkrat v presledkih po 10 dni. Rastline pršite s pršilnikom, ki škropivo razprši v meglo. Čim bolj so namreč delci škropiva drobni, tem bolje se prilepijo na liste, ki so prekriti z bolj ali manj debelo voščeno prevleko. Škropivo mora zadeti liste z obeh strani. Ko nageljne zalivate, ne močite listov, ker vlaga pospešuje okužbe. Potaknjence namočite za 10 minut v eno zgoraj imenovanih škropiv, preden jih posadite. Škropivo dobite v trgovini kmetijske zadruge.

Hiranje Fikusa (Gumovec)

Pri gumovcu oz. fikusu, ki je lepo uspeval, mu spodnji listi rumenijo in sicer so se na njih pojavile pege, ki se širijo od spodaj navzgor. Pozimi je v malo kurjeni sobi, zalivan pa le toliko, da je prst vlažna. Kaj se dogaja z njim ?

Pri gumovcu gre za nespecifično obolenje, ki je posledica gojitvenih napak. Natančnega vzroka brez  vzorca ni moč ugotoviti. Ker je bil primerno zalivan, utegne biti poglavitni vzrok prenizka temperatura v sobi. Gumovec zahteva od 14 – 18° C. Seveda je mogoče, da je bil vzrok tudi nihanje temperature, premajhna posoda ipd. Iz naštetega je treba ugotoviti, kaj bi bilo lahko narobe.  Vsekakor pa se tega obolenja ne da odpraviti z nobenim škropivom. Gumovec lahko pomladite in polepšate tako, da ga malo nad koreninskim vratom odrežete. Lahko si tudi vzgojite novega s potaknjenci.

Virusna Bolezen Fižola

Visoki fižol ne uspeva ! Trikrat smo ga škropili proti plesni in dvakrat z etiolom proti ušem. Po dolgotrajnem deževju pa se vsi na novo zrasli poganjki krotovičijo in niti en novi list ni več gladek in raven. Za kakšno bolezen gre in kako naj jo preprečimo?

Fižol je močno napadla virusna bolezen fižolov mozaik. Virusne bolezni za zdaj v praktičnih okoliščinah s kemičnimi sredstvi še ne moremo zatirati, zato tudi škropljenje ni nič pomagalo. Fižolov mozaik ste na gredo zanesli z okuženim semenom. Ni treba, da je okuženega veliko semena, zadošča že nekaj okuženih zrn. Od bolnih rastlin pa so na druge zdrave prenesle bolezen prav fižolove listne uši.

S fižolovim mozaikom okužene rastline imajo spodnje liste rumeno pegaste v obliki mozaika, višji listi pa so različno iznakaženi, kot je v vašem primeru dobro vidno. Bolezenski znaki so lahko dolgo časa prikriti in se pojavijo šele v toplejšem vremenu (pri temperaturah med 25 in 30°C).

Razen s saditvijo povsem zdravega semena in z zatiranjem prenašalcev (predvsem listnih uši) te virusne bolezni ne moremo preprečiti. Na pridelku pa ne povzroča posebno občutne škode.

Kako in Kje Lahko Najbolj Koristno Porabim Pepel Požganega Hrastovega Listja?

S pepelom hrastovega listja lahko gnojite vse rastline, vendar pa pretiravati ni potrebno, da ne zadušimo rastlin, sploh če gnojimo manjše rastline.

Ste zadovoljni z dobljeno informacijo pod kategorijo rastline – Rastlinski Detektiv? Nikar ne pozabite deliti znanja med prijatelje in mi tako pomagati krepiti moč bloga.

Najnovejši mali oglasi:

Objavi oglas
Deli s prijatelji
Prejšnji članekKako doma narediti skuto
Naslednji članekVrste Mavrahov
Sem delček nečesa, sem delček nekoga, sem delček ustvarjalnosti in sem delček požrtvovalnosti. Sem spletni "zasenjak", ki se posveča spletni prodaji različnih izdelkov, iskanju poslovnih "niš", učenju različnih script, SEO optimizaciji in spletnemu trgovanju na splošno. Sem blogerski odvisnež in kar je najbolj pomembno, sem ustanovitelj KupimProdam.si oglasnika. Tematika, ki sem jo izbral, je namenjena širši populaciji ljudi, saj pišem o meni najbolj priljubljenem rastlinskem in živalskem svetu. Članki večinoma nastajajo spontano, občasno pa se najde kakšna ideja tudi na spletu, ali po kakšni dobri razpravi s prijatelji.