Deli s prijatelji
Terarij kot inkubator

Terarij zagotavlja edinstveno metodo vrtnarjenja znotraj naših hiš ali stanovanj in omogoča, da uživamo zeleno naravo v obliki kapsule. Majhen vrtič lahko zasadimo v stekleno ali plastično posodo. Terarij sam uravnava svojo lastno atmosfero, vzdržuje dežni cikel in stabilizira notranjo temperaturo. Ker je notranjost posode sterilizirana in če obenem uporabimo še razkuženo zemljo in rastline, ki naj bodo zdrave, brez škodljivcev, se nevarnost bolezni in škodljivcev v terariju zmanjša na minimum. Terarij kot nekakšen inkubator s svojimi idealnimi pogoji ščiti vsebino pred zunanjim svetom.

Terarij kot inkubator
Terarij kot inkubator

Da bi bolje razumeli procese v rastlinskem svetu, si najprej oglejmo fotosintezo (glej sliko 1). Pri tem najpomembnejšem procesu rastline same proizvajajo organske snovi za svojo prehrano. Sprejemajo namreč sončno ali katerokoli svetlobno energijo, ogljikov dioksid (CO2) iz zraka in vodo iz podlage, vsi ti elementi pa v klorofilnih zrnih zelenih listov proizvajajo sladkorje. Rastlinski sladkorji so spreminjajoča se in vsestransko uporabna hrana – rastlina jih lahko takoj izkoristi za rast, lahko so rezervna hrana in rastlino oskrbijo z energijo.

Fotosinteza - skica (1)
Fotosinteza – skica (1)

Hkrati poteka še drug, prav tako pomemben proces – dihanje. Rastline sprejemajo kisik (O2), v okolico pa oddajajo ogljikov dioksid (CO2), ki ga spet uporabijo za fotosintezo. Rastlinski sladkorji pa »izgorevajo« v energijo, ki je potrebna za vse rastlinske funkcije.

Vsak delček rastline – od najvišjih listov do najglobljih korenin potrebuje za svoj obstoj delež energije.

Znotraj zaprtega terarija so vsi ti procesi omejeni na zelo majhno področje. Za fotosintezo potrebno svetlobo dobivajo rastline od sonca ali kakšnega drugega svetlobnega vira, ogljikov dioksid iz zraka, ki je v posodi (steklenici in podobno), vlago pa oskrbuje dežni cikel (slika 2). Ker želimo, da v terariju rastline rastejo počasi, dobijo dovolj hranljivih snovi v lastni podlagi.

Fotosinteza - skica (2)
Fotosinteza – skica (2)

Ob dihanju »izgoreva« rastlinski sladkor v energijo, da bi nadaljeval potrebne rastlinske funkcije, kisik dobijo rastline iz zraka, ogljikov dioksid pa se vrača nazaj v atmosfero, kjer ga rastline spet uporabijo pri procesu fotosinteze.

Za rast rastlin v terariju je pomembna tudi zračna vlaga, ki jo ureja dežni cikel. Vlaga prehaja v rastlino skozi koreninski sistem in ob transpiraciji odhaja skozi liste. Transpiracija je proces, ko se vodni hlapi izločajo skozi listno površino (listne reže). Če je te vlage v zaprtem terariju preveč, se nabira na stenah posode oz. steklenice in jih zamegli. Ta cikel se kar naprej ponavlja in ne oskrbuje našega vrtička le s stalno vlago, pač pa rastlin tudi ni treba dnevno zalivati.

Dokler so stene terarija še zamegljene, je znak, da je vlage dovolj, sicer pa moramo rastline sami zaliti.

Terarij in Načrtovanje

Ko načrtujemo terarij, moramo že prej pomisliti na nekaj stvari: kje ga bomo namestili, kakšen tip posode bo najbolj primeren, da bo vrtiček v njej kar najbolje uspeval ter koliko in kakšne vrste rastlin bomo uporabili. Za terarije je torej pomembna pravilna svetloba (sončna ali umetna) in pravilna temperatura. Svetlobe naj bo toliko, da bodo vse rastline nemoteno opravljale fotosintezo. Rastline s pisanimi listi in tiste, ki cvetijo, potrebujejo seveda več svetlobe kot druge zelenolistne rastline. Seveda na terarij ne sme padati neposredna sončna svetloba, ker bi v tako majhnem okolju uničila vrtiček.

Kot smo že omenili, mora biti tudi temperatura primerna. Ker večina rastlin raje uspeva v hladu, se bodo bolje počutile v normalno ogrevani hiši oz. stanovanju. Ne trpijo namreč premočnih temperaturnih nihanj. Terarija tudi ne smemo namestiti preblizu toplotnega vira, ker bi notranja temperatura v zelo kratkem času lahko preveč porasla in bi uničila rastline.