Deli s prijatelji
Pistacia terebinthus
Pistacia terebinthus

Poznate terebint? Ime terebint (terbinta) ste mogoče prebrali prvič, ko ste še v rosnih letih s trepetajočim srcem sledili dogodkom na Epafroditovem vrtu v Bizancu v knjigi Pod svobodnim soncem. Kaj je zanimivost tega drevesa, da ga je pri nas neznanega pisatelj postavil v ta razkošni vrt? Ne to, da je terebint lepa dišeča rastlina razširjena po vsem Sredozemlju. Od nje so namreč dobili prvi terpentin za oljne slike. Od tod je dobila svoje ime (grško: terebinthos – terpentin).

Terebint je rastlina iz družine octovcev (Anacardiaceae), v našem podnebju redka rastlina. Izmed njih gojimo tudi pri nas po vrtovih octovec ali kisovec (Rhus typhina) in navadni ruj (Cotinus coggygria), največ zaradi barvitosti njihovega jesenskega listja in plodov. Ruj raste tudi sicer na sončnih legah, posebno na Notranjskem in Primorskem. Zelo lep in velik sestoj je npr. blizu Razgledišča nad Škocjanskimi jamami.

Terebint je razširjen po vsem Sredozemlju in bližnjem vzhodu. Je zelo razraslo srednje veliko dišeče drevo ali grm. Neparno pernati listi ne prezimijo. Rastlina je dvodomna, kar pomeni, da so prašni cvetovi na eni, pestični cvetovi pa na drugi rastlini. Oboji so neznatni, združeni v socvetjih. Nasprotno temu pa živo žare dozorevajoči plodovi, da se zdijo pobočja, kjer so njihovi sestoji, kakor oblita z rdečo barvo. Če bo koga vodila pot v Dalmacijo ali Črno goro bo v jesenskem času ob Jadranu lahko videl to razkošje. Saj je terebint značilen sestavni del makije vzdolž Jadrana in ponekod celo prevladuje. Prija mu namreč suha skalnata podlaga in bližina morja. Mrzli zimski vetrovi mu ne škodijo. Zaradi tega lahko uspeva terebint tudi še v našem delu Primorja. Smolo-terpentin so prvotno dobivali iz terebinta na otokih Kreta in Ihios, ki ležita v Egejskem morju. Sedaj jo pridobivanjo le še na Ihiosu in se ta smola imenuje za razliko od smole, pridobljene iz iglavcev, ihios-terpentin. To je prozorna, rumena do rjavkasta lepljiva tekočina, ki se na zraku hitro strdi. Tako pride v promet v obliki kroglic. Smolo dobe s tem, da zarežejo v deblo pokončne zareze. V podstavljenih posodicah se podobno kot pri iglavcih nabira snov.

Terebint pri nas doma

Če bi se komu ob pogledu na lepo rastlino zbudila želja, da bi jo imel tudi na svojem domu, jo lahko brez pomislekov vzame s seboj. Vedeti pa mora, da jo bo lahko gojil le kot posodovko, tako kot oleander in limone. Poleti bo stala na sončnem vrtu ali kar na terasi, pozimi pa v hladnem, svetlem in suhem prostoru. Za zemljo ni izbirčna, da je le dovolj ilovnata. Sadili bomo seveda še mlado rastlino, ki se bo lažje prilagodila novim življenjskim razmeram.

Znanstveno ime za terebint je Pistacia terebinthus, kar pove, da pripada terebint rodu rastlin z znanstvenim imenom Pistacia ali slovensko rujevina. Ker pa to ime ni v vsakdanji rabi, bomo v nadaljnjem uporabljali ime pistacija oziroma pistacida. To ime nedvomno spomni marsikatero gospodinjo, da je brala v tem ali onem kuharskem receptu, da je treba dodati slaščici pistacije. Pistacije, ki jih zahtevajo ali priporočajo kuharske knjige, so semena drevesa oziroma grma prave pistacije (Pistacia vera). Kot vsi pripadniki tega rodu ima tudi prava pistacija svoje posebnosti. Raste kot drevo ali grm, lahko zraste majhno ali pa visoko, z zelo obsežno krošnjo. Dvodomno je, kot vse rastline tega rodu. Raste zelo počasi, doseže pa starost več sto let. Plodi vsako drugo leto. Semena so aromatična in zelo okusna. Na dlani je, da jih je človek že davno spoznal in cenil kot poslastico. Tako je znano, da so bile pistacije posebno priljubljene v haremih. Dandanes jih dobite pražene in soljene v zahodnih državah, posebno v anglosaksonskem delu (podobno kot mi kupujemo slan in pražen »kikiriki«, to je zemeljski orešek), seveda ne poceni. Povpraševanje po pistacijah presega pridelavo. Pistacija rodi le vsako drugo leto. Uspeva pa le v toplem podnebju Sirije in Irana, kjer je doma, v Mali Aziji, na Siciliji in Kaliforniji. Zato je draga. Semena uporabljajo manj kot poslastico, več jih rabijo v čokoladni in slaščičarski industriji in pri predelavi mesa. Polovico potreb po pistacijah krije Turčija, drugo polovico pa Perzija, Sirija in Italija, ki ima velike sestoje na Siciliji. Rod pistacije šteje še več vrst. Nekatere so zimzelene, druge listopadne. Prav te so zanimive zaradi tega, ker se njihovi listi jeseni izredno lepo obarvajo. Stari kitajski mojstri so jih zato uporabljali kot predloge za svoja dela. Izmed zimzelenih vrst naj omenimo še pistacijo, ki izloča smolo mastiks, to je Pistacia lentiscus. Tudi ta zimzelena vrsta raste v makiji južnega Jadrana, podobno kot terebint na skalnih področjih v obmorskem podnebju in kljubuje mrzlim, ostrim vetrovom. Razširjena je po vsem Sredozemlju pa tudi na Portugalskem in na Kanarskih otokih. Najbolje uspeva na otoku Ihios, kjer tudi pridobivajo mastiks. V poletnih mesecih zarežejo v lubje več navpičnih zarez in po dveh tednih poberejo iz podstavljenih posodic snov, ki se je v tem času nabrala in tudi že strdila. Z enega drevesa dobe lahko do 5 kg smole v enem poletju (junij – september). Mastiks je tehnično pomembna snov, rabijo jo v metalurgiji za prevleko kovin, za prevleko oljnih slik in za izdelavo lakov, v proizvodnji steklarskega kita, kot lepilo v zobozdravstveni tehniki, v farmaciji in parfumeriji ter kot začimbo neke vrste žganja.

Najnovejši mali oglasi:

Objavi oglas
Deli s prijatelji
Prejšnji članekPrednost imajo botanični tulipani
Naslednji članekSkladnost med rastlinami v vrtu
Sem delček nečesa, sem delček nekoga, sem delček ustvarjalnosti in sem delček požrtvovalnosti. Sem spletni "zasenjak", ki se posveča spletni prodaji različnih izdelkov, iskanju poslovnih "niš", učenju različnih script, SEO optimizaciji in spletnemu trgovanju na splošno. Sem blogerski odvisnež in kar je najbolj pomembno, sem ustanovitelj KupimProdam.si oglasnika. Tematika, ki sem jo izbral, je namenjena širši populaciji ljudi, saj pišem o meni najbolj priljubljenem rastlinskem in živalskem svetu. Članki večinoma nastajajo spontano, občasno pa se najde kakšna ideja tudi na spletu, ali po kakšni dobri razpravi s prijatelji.