Deli s prijatelji
Termiti - Calotermes flavicoliis-2
Termiti - Calotermes flavicoliis

Termiti so žuželke, ki so po telesni zgradbi in načinu življenja podobne ščurkom, saj so z njimi sorodne. Živijo v kolonijah. Svoja »gnezda« – termitnjake gradijo v lesu pod lubjem, v zemlji ali nad zemljo. Gradijo jih iz prežvečenega lesa, iz svojih iztrebkov, ki so skoraj čista celuloza, iz delcev tal. Ves ta gradbeni material prepojijo s slino kot cementom in zlepijo v zelo trdno stavbo – termitnjak. Notranjost termitnjaka je prepletena s sistemom med seboj se križajočih rovov.

Termiti so termofilne – toploto ljubeče živali. V glavnem žive v tropskih predelih Afrike in Južne Amerike. V tropskih pokrajinah srečujemo visoke, obsežne stavbe – termitnjake, ki kljubujejo vsem vremenskim neprilikam in varujejo termite pred njihovimi sovražniki. Pravijo, da termitnjaka ne moremo razbiti niti s »krampom«. Do živega pride termitom le njihov najhujši sovražnik – mravljinčar: s svojimi močnimi, ukrivljenimi kremplji razrije termitnjak in z dolgim lepljivim jezikom pobere naenkrat na tisoče termitov.

Termiti - Calotermes flavicoliis
Termiti – Calotermes flavicoliis

Termiti v Sloveniji

V naših krajih seveda takih termitov ni. V Sloveniji sta le dve vrsti termitov: Reticulitermes lucifugus in Calotermes flavicollis. To so majhne živali, ki merijo v dolžino le 6 – 8 mm, njihove plodne samice kraljice pa 10 – 12 mm. Svoje termitnjake gradijo v lesu pod lubjem dreves ali v zemlji, v ostankih korenin posekanih dreves.

Termiti - Reticulitermes lucifugus
Termiti – Reticulitermes lucifugus

Termiti živijo v kolonijah zadružno življenje. Kolonija lahko nastane z množitvijo le enega para plodnih osebkov, tako da smemo zadrugo termitov ocenjevati kot eno družino. V koloniji termitov so 4 skupine ali kaste osebkov:

  1. »kraljevski par« — plodne krilate samice in samci
  2. plodne nekrilate samice in samci ali neotenične ličinke
  3. delavci, ki so glavna masa v koloniji in
  4. vojaki

Prva in druga skupina ali kasta skrbita za razplojevanje, tretja kasta-delavci hranijo in negujejo plodno kraljico, samico negujejo in hranijo ličinke, gradijo in čistijo termitnjak ter oskrbujejo kolonijo s hrano, četrta skupina ali kasta-vojaki branijo kolonijo pred vsiljivci in vodijo pravo vojno z drugimi kolonijami. Termiti imajo okroglo glavo, majhne, izbočene, sestavljene oči, dvoje pikčastih očes in dvoje kratkih, molkom podobnih tipalnic, sestavljenih iz večjega števila členkov (pri Reticulitermes lucifugus jih je 17 – 18, pri Calotermes flavicollis pa 12 – 20). Grizalo je zgrajeno podobno kot pri ščurkih, prilagojeno grizenju in drobljenju trdne hrane-lesa. Oprsje je bolj ali manj ploščato, njegovi trije členki so si med seboj zelo podobni. Na oprsju so noge in krila – trije pari nog in dva para kril. Noge so močne in z njimi živali hitro tekajo po rovih termitnjaka.

Dva para kril sta med seboj enaka, odtod termitom ime Isoptera, kar pomeni enakokrilci. Krila preraščajo telo, so prozorna, z nepravilno mrežo žil. Pri mirovanju se krila na hrbtu križajo. Krila imajo le plodne samice in samci, in sicer le v prvih dneh življenja, potem pa jih po oploditvi odvržejo, ker jih v termitnjaku ne potrebujejo. Pri osnovi kril vidimo tako imenovano ločitveno črto, po kateri se krila odločijo od telesa. Zaradi življenja v popolni temi so termiti beli. Prej so jih imenovali »bele mravlje«.

Termiti se razmnožujejo z jajčeci. Zadek plodne samice-kraljice je nekakšna vreča, nabita z jajčeci. Taka samica se ne premika in leži v posebnem rovu. Delavci jo pitajo, čistijo in odnašajo jajčeca, ki jih ona leže. Pravijo, da samica nekaterih termitov zleže na dan tudi do 80.000 jajčec.

Termiti se razvijajo z nepopolno preobrazbo. Ličinke se levijo 4 – 5-krat. Pri nekaterih ličinkah plodilne žleze zgodaj zakrnijo in njim se ne razvijejo niti oči niti krila. Take ličinke se levijo le štirikrat. Razvijejo se v slepe delavce in vojake. Po telesni zgradbi so enaki, le da imajo vojaki debelejšo, močno hitinizirano glavo ter zelo močne spodnje čeljusti. Med drugim določamo po teh čeljustih rodove in vrste termitov.

Pri drugih ličinkah se predčasno razvijejo plodilne žleze, tako da osebki postanejo že po četrti levitvi na stopnji ličinke spolno zreli in lahko ležejo jajčeca. Pojav, ki ga zasledimo tudi pri drugih živalskih skupinah živali že na stopnji ličinke postanejo spolno zrele (proteusi), imenujemo neotenija. Ličinke, iz katerih se razvijejo krilate plodne samice in samci, se levijo petkrat. Pri zadnji levitvi dobijo osebki normalno razvite vse organe: plodilne žleze, oči, pikčaste oči in krila.

Spomladi je v termitnjaku polno krilatih termitov. Tedaj nastopa čas rojenja, ki traja od aprila do junija, a po nekih avtorjih tudi do septembra. Krilati termiti zapuščajo množično svoj termitnjak in iščejo v parih kraj, kjer opravijo oploditev. Po oploditvi izgubijo krila. Plodni pari iščejo kraj, kjer bi se nastanili: nekateri med njimi se lahko vrnejo v stari termitnjak, drugi gredo v druge termitnjake ali pa osnujejo nov dom s skupinico pobeglih delavcev in vojakov, večinoma pa par plodnih osebkov zasnuje nov dom. Poglavitna hrana termitov je les, čeprav jedo tudi druge organske snovi, ki jih dobijo. Naši termiti napadajo različne vrste živih dreves in jih uničujejo. Napadajo tudi tehnični les in izdelke iz tega lesa: stavbe, pohištvo. Terenska opazovanja so pokazala, da napravijo naši termiti lesnemu gospodarstvu in kmetijstvu precejšnjo škodo. V lesu ¡zgrizejo številne rove, ki se med seboj križajo, tako da ostane od debla le še ogrodje z zunanjimi stenami. Na telefonskih in drugih drogovih uničijo les, ki je v zemlji in prvi močnejši veter jih z lahkoto podre. Termiti napadajo tudi vinsko trto in ljudje opustijo gojitev, takoj ko se pojavijo termiti. V tropskih krajih so termiti zato najbolj osovražene žuželke.

V Sloveniji so vrsto Calotermes flavicoliis našli pri Kopru, Portorožu in Rižani, vrsto Reticulitermes lucifugus pa le pri Kopru.