Deli s prijatelji
Tirolska

Zaradi vrste srečnih okoliščin je Tirolska obdržala dokaj neoskrunjeno podobo. Počasni procesi industrializacije, odmaknjenost od vojnih uničevalnih tokov so skupaj s tradicionalno konservativnostjo tirolskega ljudstva omogočili, da na podeželju prevladujejo hiše, oblikovane po značilni vaški arhitekturi.

Razvoj turizma je le še poudaril potrebo po ohranitvi lastnega arhitekturnega izraza, potrebo po čistem in urejenem okolju, potrebo po hortikulturnem oblikovanju tega okolja, ki je zaradi usmerjenosti k tradicionalizmu še posebno občutljivo.

Tirolska široka kmečka fasada, obdana z lesom, ne prenese pod seboj mogočnih ograj, zaprtosti, cementnih pregrad. Trata je element, ki, tako kot nekdaj, najbolj naravno povezuje dom živinorejca – gozdarja z okoljem.

Osnutek skalnjaka z grmičkom rušja ter skupino čebulnic in pokrovnih rastlin ob nagnjenem robu trate, osamljena mogočna lipa ali češnja, in okolje je urejeno. Tirolska trata pa ima ne samo estetski, temveč zaradi potreb kmečkega turizma tudi poudarjen funkcionalni pomen; sprehodi, sončenje, šport – vse je omogočeno v neposredni bližini doma.

Taka oblikovalna usmeritev pa tudi omejitve, ki jih narekuje ostro alpsko podnebje, so prisilile tirolskega ljubitelja cvetja, da spelje svojo domišljijo drugam; na okenske police in balkonske ograje.

Rekli bi lahko, da obilica balkonov v vaški arhitekturi že sama narekuje takšno izbiro, žal pa so še marsikje v svetu številne balkonske ograje vseeno obupno gole. Seveda pomaga Tirolcem ugodno podnebje z zadostno količino zračne vlage in hkrati obilo sonca, da okenske cvetlice lepo uspevajo, zato pa Tirolska z zalivanjem in prezimovanjem nima nič manjših težav kot drugod.

Tirolska in stare cvetlične znanke

Vrste cvetlic s Tirolskega so tudi pri nas stare okenske znanke. Predvsem so to pelargonije, v zadnjih letih prav tiste, ki jim pri nas pravimo »avstrijske«.

Seveda se marsikatera hiša noče odreči niti lepoti bršljink, čeprav so le te bolj občutljive. Petunij je nešteto sort, vendar prevladujejo, tako kot pri nas, neprečiščene mešanice, vzrok je verjetno isti – čisto sortno seme petunij je precej drago, čeveljčkov je precej, skorajda pa ni hiše, ki se ne bi bahala s čudovitimi gomoljastimi begonijami. Te uspevajo v ugodnem tirolskem podnebju tudi na še tako sončnih legah.

Tirolska
Tirolska

Vedno cvetoče begonije so veliko bolj številne kakor pri nas. Videti je, da so se Tirolci znebili predsodka, da je ta begonija primerna le za pokopališča. Enostavne viseče lesene posodice, ki so svoj čas krasile naše železniške postaje, so zelo primerno rastišče prav za vedno cvetoče begonije.

Komur torej okenske in balkonske police ne zadoščajo, lahko obteži nadstrešnico s takimi visečimi vrtovi in za najbolj ustrezno cvetlico se potem dokaj hitro navduši. Fuksije in vodenke so precej pogoste in tudi vzpenjave vrtnice imajo ustrezno mesto, medtem ko ostre zime omejujejo rabo srobotov.

Če vse to seštejemo, vidimo, da se tirolski balkoni šibijo pod težo rumenih, rdečih, rožnatih, belih, modrih in še in še pisanih cvetov. In prav to je slabost tirolskih (in seveda tudi drugih) ljubiteljev cvetja, predvsem tistih, ki si krasijo dom pod pritiskom raznih turističnih, hortikulturnih in podobnih društev in resnici na ljubo povedano, le teh »ljubiteljev« tudi ni tako malo.

Izbira in razporeditev barv sta namreč bistveno odločujoči, kako se bo cvetje dopolnjevalo s poslopjem. Najbolj enostavne kombinacije dajejo tudi najmanj tvegane rezultate.

Na primer na beli fasadi imamo le rdeče pelargonije in učinek je očiten, vendar je tako pravilo preveč togo, hkrati pa pri tem nekaj bistvenega spregledamo.

Ko hortikulturno oblikujemo okno in balkon, delamo to tako, da gledamo od hiše proti cesti in pri tem pozabljamo, da bodo rezultate našega dela vrednotili pogledi s ceste proti hiši.

Ko sloneč na oknu razporejamo rože, pozabljamo na barvo hiše. O tem so nas prepričevale na primer rumene gomoljaste begonije na rumeni hiši. Tudi bele petunije niso lepe, če so obdane z belim ometom. In kako so videti rjaste vedno cvetoče begonije na leseni balkonski ograji?

Toliko o odnosu cvetica – hiša, kaj pa cvetica – cvetica

Večje število barv ne učinkuje grdo, nasprotno, včasih je celo zaželeno, saj je uniformiranost pri oblikovanju okolja tako zoprna. Vendar prevelika nametanost barv ni zmeraj prijetna raznolikost in zato moramo imeti za izbiro barv poseben posluh.

Vrsta pokončnih belih ali modrih petunij, pod katerimi visijo rožnate »avstrijske« pelargonije, je lahko zelo privlačna kombinacija, medtem ko bo posamična pastelno rožnato obarvana »avstrijka« le kazila vrsto visečih rdečih bršljink.

Tirolska in njihov običaj

Na Tirolskem je običaj, da ima marsikatera balkonska ograja postavljene posode za rože v dvojnih in celo trojnih vrstah, eno nad drugo, in nobenega smisla ne bi imelo, podvojiti ali potrojiti število sadik, če bi bile te različnih barv. To potem ni uniformiranje, temveč le več isto barvnega cvetja.

Najnovejši mali oglasi:

Objavi oglas
Deli s prijatelji
Prejšnji članekJavor nadvse pomembno gozdno, parkovno in drevoredno drevo
Naslednji članekJerebika – okras urejenih vrtov
Sem delček nečesa, sem delček nekoga, sem delček ustvarjalnosti in sem delček požrtvovalnosti. Sem spletni "zasenjak", ki se posveča spletni prodaji različnih izdelkov, iskanju poslovnih "niš", učenju različnih script, SEO optimizaciji in spletnemu trgovanju na splošno. Sem blogerski odvisnež in kar je najbolj pomembno, sem ustanovitelj KupimProdam.si oglasnika. Tematika, ki sem jo izbral, je namenjena širši populaciji ljudi, saj pišem o meni najbolj priljubljenem rastlinskem in živalskem svetu. Članki večinoma nastajajo spontano, občasno pa se najde kakšna ideja tudi na spletu, ali po kakšni dobri razpravi s prijatelji.