Deli s prijatelji
Topinambur
Topinambur

Topinambur sodi med tiste rastline, ki imajo za marsikoga še vedno nekoliko nadiha eksotike. Je pač tako, da ne sodi med tiste vrtnine in poljščine, ki imajo domovinsko pravico na vsakem vrtu ali na tržnici. Vendar je vsekakor vreden večje pozornosti, kot je je deležen.

Je bližnji sorodnik sončnice; sodi v isti rod Helianthus. Tega njegov videz prav nič ne skriva: srhkodlakavi, podolgovato jajčasti listi z nazobčanim robom rastejo na steblu, ki doseže višino 2 do 4m. Na koncu (ponavadi razvejanih) stebel se od konca poletja do jeseni razvijejo rumena, 4 do 8 cm velika socvetja – koški. V zemlji oblikuje užitne gomolje, po katerih je dobil tudi svoje latinsko ime (Helianthus tuberosus).

Pri nas je znan po večih imenih: laška repa, laškica, papeževa repa, ameriški krompir… Slednje poimenovanje gotovo ni najbolj posrečeno, saj je tudi običajni krompir doma v Ameriki. Topinambur so v Severni Ameriki gojili in uporabljali Indijanci. Na angleškem jezikovnem območju pa mu pravijo (v prevodu) jeruzalemska artičoka, ker okus gomoljev spominja na artičoko; z Jeruzalemom pa rastlina nima nič opraviti.

Topinambur je res spoštovanja vredna rastlina, saj so gomolji vsestransko uporabni, pa tudi zelenje lahko s pridom uporabimo za krmljenje živali.

Krma za živali

Za krmo so uporabni tako gomolji kot olistana stebla. Gomolje imajo radi prašiči in živina. V primerjavi s krompirjem imajo to prednost, da so užitni tudi surovi, pa še strupenega solanina ne vsebujejo. S svežim zelenjem prav tako lahko krmimo živino in prašiče. Kunci bodo pozimi veseli poleti porezanih in posušenih olistanih stebel.

Topinambur kot hrano za divjad precej sadijo lovci. Pozimi (če so tla nezasnežena in nezamrznjena) in pomladi si divjad lahko izkopava gomolje.

Gomolji topinamburja

Gomolji so, podobno kot pri krompirju, odebeljeni podzemni poganjki. Zaradi različnih sort so lahko bolj ali manj gladki ali bradavičasti, okroglastih ali podolgovatih oblik. So rahlo sladkega okusa, meso je nekoliko rahlejše in sočnejše kot pri krompirju. Vsebujejo precej vitamina A in C ter balastnih snovi in veliko ogljikovih hidratov. Ker so slednji v obliki inulina, in ne v obliki škroba (kot pri krompirju), so gomolji zelo primerni za diabetike, ki jim s škrobom prebogata prehrana povzroča težave. Topinambur torej ne zdravi sladkorne bolezni, kot je pogosto napačno razlagano, vsekakor pa lahko veliko prispeva k uravnovešenemu in pestremu jedilniku za sladkorne bolnike. Poročajo tudi, da uživanje topinamburja zmanjšuje količino sečne kisline v krvi, zato učinkuje proti sklerozi in ledvičnim kamnom. Spodbuja tudi mlečnost pri doječih materah.

Iz gomoljev pridobivajo špirit (etanol), inulin ter fruktozni sirup, ki je uporaben pri izdelavi sadnih sokov.

Razširjenost in sorte

Topinambur pogosto uide s pridelovalnih površin in ga najdemo tudi v naravi, predvsem na vlažnih rodovitnih tleh ob rekah in potokih.

Z žlahtnjenjem topinamburja so se največ ukvarjali v Franciji. Sorte se med drugim ločijo po bani mesa, ki je lahko belo, rdečkasto ali rumeno. Pri nas so vzgojili sorto bela. Bela se odlikuje po dobrem okusu, visokem pridelku in odpornosti proti beli plesni gomoljev. Je zgodnja, pa tudi lepo cveti. Zaradi njenih prednosti so jo v Nemčiji uporabili pri žlahtnjenju novih sort.

Pridelovanje

Topinambur je nezahtevna rastlina. Potrebuje predvsem dovolj prostora, glede tal pa ni izbirčen. Če želimo imeti obilen pridelek gomoljev, ga dobro pognojimo z dozorelim kompostom ali zrelim hlevskim gnojem. Na dobrih tleh in ob primernem gnojenju lahko pridelamo od 2 do 5 kg gomoljev na rastlino, včasih tudi več.

V vrtu ga je najbolje gojiti na izločini, saj se rad širi na sosednje površine, iz vsakega, tudi najmanjšega gomolja, ki ga pri izkopu ,pozabimo v tleh, bo namreč naslednje leto pognala nova rastlina. Poleg tega pa lahko na isti površini brez škode raste leta in leta.

Za sajenje, ki ga navadno opravimo v marcu, izberemo drobnejše gomolje. Med vrstami naj bo 60 do 90cm razmika, v vrsti 30 do 60 cm, sadimo pa 5 do 15 cm globoko. Če je mogoče, gomolje izkopljemo tik pred sajenjem.

Nasad na začetku po potrebi oplevemo, kmalu pa rastline postanejo tako bujne, da popolnoma zastrejo tla, tako da ni več treba pleti ali okopavati. Topinambur tudi nima kakšnih bolezni ali škodljivcev, kar je njegova velika prednost pred krompirjem. Težave lahko nastopijo le v izjemno slabih rastnih razmerah.

Gomolje začnemo izkopavati jeseni, ko se steblo začenja sušiti. Takrat so tudi okusnejši kot poleti. Ker so odporni na nizke temperature, jih lahko izkopavamo sproti, po potrebi, vse do pomladi. Imajo namreč zelo tanko lupinico, zato se v skladišču kaj hitro preveč izsušijo, pa tudi okus ni več tako dober.

Žal njihov okus prija tudi mišim in drugim glodalcem. Če nam povzročajo preveč škode, izkopane gomolje shranimo v zelo hladni kleti (tudi kakšna stopinja pod ničlo ne škoduje), v vlažni mivki ali pesku.

Če se bomo odločili za gojenje te rastline, bomo za začetek potrebovali le nekaj gomoljev. Pozneje se je topinamburja, kot smo že rekli, kar težko popolnoma znebiti. Za gomolje lahko po 15. marcu povprašamo na biotehniški fakulteti ali na Kmetijskem centru v Jablah.

Nekaj predlogov za pripravo topinamburja

Topinambur lahko kuhamo, dušimo in pečemo, lahko pa grizljamo tudi surovega; okus nekoliko spominja na lešnike. Možnosti za pripravo je veliko, spodnji dve pa sta za pokušino.

Ocvrt topinambur

Topinambur očistimo in olupimo, narežemo na rezine ter osolimo. Razsoljene osušimo, jih povaljamo v moki, jajcu in drobtinah ter ocvremo.

Zapečen topinambur

Kilogram ostrganega topinamburja prelijemo s 4 dl mleka in 1 dl juhe ter počasi kuhamo, da se nekoliko zmehča (kakšnih 20 minut). Tekočino odlijemo in prekuhamo. V drugi posodi stopimo 30 g masla, primešamo 2 žlici moke ter na hitro popražimo. Med mešanjem počasi dolivamo 3.75 dcl tekočine, v kateri se je kuhal topinambur. Omako kuhamo dobrih pet minut. Odstavimo, primešamo 6 dag nastrganega sira, popramo in solimo. Nekoliko ohlajeni omaki primešamo dober deciliter rahlo stepene smetane. Topinambur narežemo na rezine in narahlo zamešamo med omako. Zlijemo v plitvo posodo, posujemo z naribanim sirom in pri 200 stopinjah pečemo 20 do 30 minut.

Sorodna povezava:

Najnovejši mali oglasi:

Objavi oglas
Deli s prijatelji
Prejšnji članekKaleča semena – pomembna hrana za vzgojo mladih ptic
Naslednji članekKoi – japonski okrasni krap
Sem delček nečesa, sem delček nekoga, sem delček ustvarjalnosti in sem delček požrtvovalnosti. Sem spletni "zasenjak", ki se posveča spletni prodaji različnih izdelkov, iskanju poslovnih "niš", učenju različnih script, SEO optimizaciji in spletnemu trgovanju na splošno. Sem blogerski odvisnež in kar je najbolj pomembno, sem ustanovitelj KupimProdam.si oglasnika. Tematika, ki sem jo izbral, je namenjena širši populaciji ljudi, saj pišem o meni najbolj priljubljenem rastlinskem in živalskem svetu. Članki večinoma nastajajo spontano, občasno pa se najde kakšna ideja tudi na spletu, ali po kakšni dobri razpravi s prijatelji.